Ministrstvo za finance ZDA je včeraj izdalo posebno licenco, ki preprečuje takojšnjo uveljavitev polnih sankcij proti največjemu srbskemu naftnemu podjetju NIS in dovoljuje nemoteno nadaljevanje njegovih operativnih aktivnosti do 8. oktobra 2025. To pomeni, da bo podjetje še nekaj časa lahko poslovalo brez neposrednih posledic sankcij, ki bi sicer prizadele njegove kapacitete.
NIS oziroma Naftna industrija Srbije je največji proizvajalec nafte v regiji, z lastniškimi deleži družb Gazprom Neft (44,9%), Gazprom (11,3%) in državnega kapitala Srbije (29,9%). NIS upravlja z edino rafinerijo v Srbiji, ki leži blizu prestolnice Beograd, v mestu Pančevo.
Sankcije so bile uvedene januarja 2025 kot del ameriških omejitev na ruski energetski sektor kot odgovor na geopolitične napetosti. Ameriška agencija za nadzor tujih sredstev OFAC je prejšnje leto že večkrat podaljševala roke za njihovo uvedbo, prvič pa naj bi stopile v veljavo prav 1. oktobra.
Pomembnost rafinerije in vplivi sankcij
Rafinerija v Pančevu ima letno zmogljivost 4,8 milijona ton in pokriva večino potreb Srbije in sosednjih držav po nafti. Glavna surovinska oskrba poteka prek hrvaškega naftovoda JANAF, ki ima prav tako veljavno licenco za prevoz nafte do 8. oktobra. Ta dobava je ključna za delovanje rafinerije, zato bi uvedba sankcij predstavljala resen izziv njegovi oskrbi in posredno gospodarstvu celotne regije.
JanNaf v sodelovanju z ameriško pravno službo ter podporo hrvaške vlade že pripravlja vlogo za podaljšanje licence ob preteku roka. Dodatna podaljšanja bodo odvisna od nadaljnjih dogovorov med NIS-om in pristojnimi ameriškimi organi.
“Kolateralna škoda”
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dogajanje označil kot posledico geopolitičnih trenj med ZDA, Rusijo in zahodnimi zavezniki. Po njegovih besedah je Srbija nekakšen “kolateralna škoda”, saj se sooča z resnimi ekonomskimi in socialnimi posledicami sankcij kljub trditvam o poštenem pristopu do obeh strani.
Za Srbijo in širšo regijo je ključnega pomena ohranitev stabilne oskrbe z energenti, saj bi vsaka motnja na tem področju vplivala na energetsko varnost, cene in industrijsko proizvodnjo v državah balkanske regije. Slovenija kot članica Evropske unije ne bo zaradi poslovnih povezav s Srbijo neposredno prizadeta, a lahko koncentracija sankcij in nestabilnosti v regiji vpliva tudi na gospodarske vezi in dobavne verige.
NIS je že marca 2025 vložil zahtevek pri ameriških oblasteh za odstranitev s sankcijske liste SDN (Specially Designated Nationals), a gre za dolgotrajen proces. Podjetje vselej poudarja, da spoštuje zakonodajo držav, v katerih deluje, in da sankcije ogrožajo predvsem stabilnost družbe ter položaj več kot 13.000 zaposlenih.
