Trumpova administracija je v četrtek na podlagi 232. člena zakona o trgovinski ekspanziji uvedla 100-odstotne carine na patentirane farmacevtske izdelke in njihove učinkovine, ki se uvažajo v Združene države. Doslej najostrejši trgovinski poseg Washingtona v farmacevtsko industrijo bo po navedbah uradnega dokumenta Bele hiše za večja podjetja začel veljati 31. julija, za manjša pa 29. septembra. Dejanski učinek bo za večino velikih proizvajalcev zanemarljiv, saj je administracija zanje že pripravila vrsto izvzetij.
Trinajst največjih farmacevtskih družb, med njimi Eli Lilly, Pfizer in Novo Nordisk, je po poročanju CNBC v zadnjih mesecih sklenilo dogovore z Belo hišo o nižjih cenah zdravil na ameriškem trgu in gradnji proizvodnih obratov v ZDA. Kot poroča Bloomberg, tem podjetjem ne bo treba plačati nobene dajatve do januarja 2029. Za proizvajalce, ki se zavežejo samo k preselitvi proizvodnje, brez dogovora o cenah, bo veljala 20-odstotna carina, ki bo čez štiri leta porasla na 100 odstotkov.
Celotna Evropska unija je deležna ugodnejše obravnave. Na podlagi širšega trgovinskega dogovora med Washingtonom in Brusljem bo za patentirane farmacevtske izdelke iz EU veljala 15-odstotna carina, enako za Japonsko, Korejo in Švico. Za Veliko Britanijo bo stopnja še nižja, desetodstotna, saj je London po pisanju Washington Posta v zameno dvignil cene, ki jih britanski javni zdravstveni sistem plačuje za zdravila. Generalni direktor Novartisa Vas Narasimhan je za CNBC povedal, da njihov dogovor z Belo hišo podjetje v celoti ščiti pred carinami, poleg tega pa bo Novartis do sredine leta 2026 celotno proizvodnjo za ameriški trg preselil na ameriška tla.
Generična zdravila, biosimilarji in z njimi povezane sestavine so iz carin izrecno izvzeti, kar neposredno zadeva slovensko farmacevtsko industrijo. Novomeška Krka, eden vodilnih evropskih generičnih proizvajalcev z dvema milijardama evrov letnih prihodkov, je na ameriškem trgu prisotna le v zanemarljivem obsegu. Krkini čezmorski trgi, ki vključujejo poleg ZDA tudi Bližnji in Daljni vzhod, Afriko in Kitajsko, v celoti predstavljajo 3,6 odstotka prihodkov. Večina Krkinih izdelkov gre v vzhodno Evropo (35 odstotkov prihodkov, od tega je sam ruski trg vreden 422 milijonov evrov), srednjo Evropo (23 odstotkov) in zahodno Evropo (18 odstotkov). Tudi Lek, del švicarskega Sandoza, ki v Sloveniji proizvaja pretežno generike, zaenkrat ni prizadet. Bela hiša je napovedala, da bo izvzetje generikov znova presodila čez eno leto.
Carine same po sebi zadevajo le uvoz v ZDA in ne vplivajo neposredno na cene na evropskem trgu. A mehanizem MFN cen, ki ga Trumpova administracija zahteva od proizvajalcev v zameno za ničelno carino, vnaša manj očitno tveganje. Načelo MFN predvideva, da morajo proizvajalci v ZDA ponuditi najnižjo ceno, po kateri zdravilo prodajajo kjerkoli na svetu. Po poročanju CNBC je generalni direktor Pfizerja Albert Bourla ocenil, da bodo ti dogovori podjetjem pomagali pritiskati na evropske države, da dvignejo cene zdravil. Če bodo proizvajalci skušali preprečiti, da bi nizke evropske cene postale referenca za ameriški trg, bi to dolgoročno lahko pomenilo rast cen patentiranih zdravil tudi v srednji in vzhodni Evropi, kjer so cene tradicionalno med najnižjimi na celini. Slovenija, ki določa cene zdravil na podlagi sistema referenčnih cen, bi bila v takem scenariju med bolj izpostavljenimi državami.
Na newyorških borzah so delnice farmacevtskih podjetij v četrtek pred uradno objavo ukrepa že upadle. Po podatkih portala Investing.com je Eli Lilly izgubil odstotek, Novo Nordisk 1,6 odstotka, Pfizer 0,8 odstotka, AbbVie pol odstotka, Merck 0,7 odstotka. Odziv evropskih farmacevtskih delnic bo mogoče oceniti šele v torek, saj so evropske borze od danes do ponedeljka zaprte za velikonočne praznike. Analitik investicijske banke J. Safra Sarasin Wolf von Rotberg je za Morningstar ocenil, da bodo izvzetja verjetno zajela večino velikih podjetij z obstoječo proizvodnjo v ZDA, kar omejuje domet 100-odstotne stopnje.
Četrtkov ukrep Trumpova administracija utemeljuje s preiskavo ministrstva za trgovino, ki je ugotovila, da uvoz patentiranih zdravil ogroža nacionalno varnost. Uradna utemeljitev te vrste je v farmacevtski industriji brez precedensa. Po navedbah Bele hiše je že sam napovedek carin spodbudil za 400 milijard dolarjev novih naložbenih zavez farmacevtskih podjetij na ameriških tleh.
