Države članice so v petek dale zeleno luč trgovinskemu sporazumu z Združenimi državami, ki že od julija buri duhove po vsej Evropi. Svet EU je s kvalificirano večino potrdil dogovor, po katerem bo EU odpravila carine na večino ameriškega industrijskega blaga, medtem ko bodo evropski izvozniki v ZDA še naprej plačevali 15 odstotkov.
Pritisk Washingtona je bil očiten. Ameriška delegacija je ta teden v Bruslju od evropskih prestolnic zahtevala, naj pohitijo z izvedbo dogovora, ki sta ga julija sklenila Ursula von der Leyen in Donald Trump. Sporazum je nastal po mesecih napetosti, ki so se začele aprila, ko je Trump uvedel visoke carine na uvoz iz večine držav sveta.
Neravnovesje je bilo od začetka boleče. Evropska podjetja bodo za dostop do ameriškega trga plačevala 15 odstotkov, ameriška za vstop na evropski trg nič. Komisija je sporazum branila z argumentom, da je bil to najboljši možni izid. Alternativa bi bila še slabša, so trdili v Bruslju.
Države so v petek odobrile tudi varovalko: če bi zaradi carinskih popustov ameriško blago preplavilo evropski trg, lahko Komisija sporazum začasno prekine. Enako velja, če Washington dogovora ne bo spoštoval.
Niso pa sprejele časovne omejitve, po kateri bi carinske ugodnosti samodejno prenehale veljati po petih letih. Večina držav je bila ideji naklonjena, a jo je Nemčija blokirala. V Berlinu se bojijo Trumpovega maščevanja.
Prav ta časovna omejitev pa bo v središču razprave v Evropskem parlamentu. Predsednik parlamentarnega odbora za trgovino Bernd Lange jo je že vključil v svoje poročilo. Svet in Parlament se morata do pomladi zediniti o skupnem besedilu, sicer sporazum ne bo zaživel. V Komisiji upajo, da obe instituciji ne bosta razpletali dogovora. Vsako razdiranje, opozarjajo, bi lahko sprožilo nov krog eskalacije.
