Zemeljski plin presegel 63 evrov, polnjenje evropskih skladišč bo dvakrat dražje

TTF, referenčna evropska cena zemeljskega plina, je v četrtek poskočil za več kot 16 odstotkov, na 63,42 evra na megavatno uro. Iran je v sredo zvečer z raketami zadel katarski kompleks Ras Laffan, na katerem je pred začetkom konflikta nastajala približno petina svetovnega utekočinjenega zemeljskega plina. Proizvodnja na Ras Laffanu miruje od 2. marca, ko so iranski droni prvič poškodovali postrojenje, nova škoda na infrastrukturi pa dodatno oddaljuje obnovitev izvoza.

Ena od petih izstreljenih raket je po navedbah QatarEnergy zadela kompleks in povzročila požare ter obsežno škodo, ki so jo gasilske ekipe uspele omejiti. Smrtnih žrtev ni bilo, osebje je bilo že evakuirano. Katarsko ministrstvo za zunanje zadeve je iranske vojaške in varnostne atašeje razglasilo za persona non grata ter zahtevalo njihov odhod v 24 urah, je poročala Al Jazeera. Rystad Energy je ob prvotni zaustavitvi 2. marca ocenil, da bi pettedenski izpad pomenil izgubo 11,2 milijona ton LNG v letošnjem letu. Po napadu v sredo je treba poleg dobavnega izpada računati še čas in stroške fizične obnove.

Evropska skladišča plina so po podatkih AGSI+ napolnjena z okrog 29 odstotki, 20 odstotnih točk manj kot pred letom dni. Nemška so pri 20 odstotkih, nizozemska pri 10. Do 1. novembra morajo države članice po EU-uredbi doseči vsaj 90-odstotno napolnjenost. Po analizi Atlantic Council bo celina med aprilom in oktobrom morala vbrizgati skoraj 60 milijard kubičnih metrov plina, poleg tekočih potreb industrije in gospodinjstev. Dnevne injekcije v aprilu bi lahko padle za 77 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, če se dobava LNG ne stabilizira.

Evropa bo skladišča polnila ob cenah, ki so dvakrat višje od februarskih. TTF se je tedaj gibal med 30 in 36 evri na megavatno uro, od začetka iranske krize ni padel pod 44, ob vrhovih je presegel 65. Po oceni Argus Media bo obnova katarskih zmogljivosti trajala tedne ali mesece, tudi če se boji kmalu prenehajo. Azijski kupci, ki so leta 2022 pred evropsko konkurenco za proste LNG-pošiljke popustili, tokrat ponujajo več in preusmerjajo tovore stran od evropskih terminalov.

Voditelji 27 držav EU se danes v Bruslju sestajajo na vrhu, ki ga je v celoti prevzela energetska kriza. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden v Evropskem parlamentu ocenila, da so višje cene plina v prvih desetih dneh vojne evropske davkoplačevalce stale dodatne tri milijarde evrov, in predlagala razmislek o omejevanju veleprodajnih cen. Zgornja meja cen bi Evropi otežila tekmovanje z azijskimi kupci za proste LNG-pošiljke, torej ravno v mesecih najintenzivnejšega polnjenja skladišč. Slovenija lastnih skladišč nima in je v celoti odvisna od solidarnostnih dogovorov z drugimi članicami.

Večina slovenskih gospodinjstev in malih podjetij je vezana na fiksne ali regulirane tarife z zamikom prilagajanja, zato neposrednega udarca zaenkrat ne čutijo. Analitiki inštituta Bruegel napovedujejo, da se bodo ob veleprodajnih cenah nad 50 do 60 evrov na megavatno uro višji stroški v prihodnjih mesecih prenesli na račune za ogrevanje in elektriko. Srbija je suspendirala izvoz goriv, Hrvaška in Madžarska sta uvedli začasne zgornje meje maloprodajnih cen, Italija preučuje aktivacijo mobilnih trošarin, je poročala Xinhua. Evropa gre v najdražjo polnilno sezono, odkar beleži statistiko.