Plačna vrzel med moškimi in ženskami ni enotna. Razlike so močno odvisne od panoge. Podatki državnega statističnega urada po dejavnostih kažejo, da je razlika največja v finančnih dejavnostih, kjer ženske v povprečju zaslužijo približno 20 odstotkov manj kot moški.
To pomeni, da bi morala ženska delati približno 73 dni več na leto, da bi dosegla enako letno bruto plačo kot njen moški kolega. Če razlika znaša 20 odstotkov, to pomeni, da ženska šele sredi marca dohiti letni zaslužek moškega za preteklo leto.
Kje je vrzel največja in kje najmanjša?
Največje razlike so v finančnih dejavnostih, okoli 20 %, informacijski in komunikacijski dejavnosti, približno 15 % ter nekaterih tehničnih in strokovnih dejavnostih.
Gre predvsem za sektorje z višjimi plačami in večjim deležem vodstvenih položajev, kjer je zastopanost žensk nižja.
V izobraževanju je razlika minimalna, približno 2 do 3 odstotke. Podobno nizka je v javni upravi. To kaže, da je vrzel manjša tam, kjer so plačne lestvice bolj regulirane.
| Dejavnost | Razlika v plači |
| Finančne dejavnosti | ~20 % |
| Informacijska dejavnost | ~15 % |
| Tehnične dejavnosti | dvomestna |
| Izobraževanje | ~2–3 % |
| Javna uprava | nizka |
Plačna vrzel ni posledica ene spremenljivke, temveč kombinacije dejavnikov: strukture delovnih mest, zastopanosti na vodstvenih položajih, delovnega časa in kariernih prekinitev.
Največja razlika je ravno tam, kjer so plače najvišje. To pomeni, da se vrzel povečuje z rastjo dohodkov. V panogah z nižjimi in bolj uniformnimi plačami je razlika manj izrazita.
Preberite več:
Podatek o 73 dodatnih dneh dela ni simboličen, temveč matematičen. In prav zato je močan. Pokazuje, da razlika ni zgolj odstotek, temveč konkretno število delovnih dni.
