Ženske se soočajo z manj podpore pri kariernem napredovanju, podjetja pa kažejo upadajočo zavezanost k enakopravnosti spolov, ugotavljajo raziskave Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) in svetovalne družbe McKinsey. Evropska unija in Hrvaška zaposlujeta večji delež žensk kot korporativna Amerika, vendar si vse tri regije delijo enak problem: ženske zasedajo le dobro tretjino menedžerskih položajev.
Hrvaška zaseda 18. mesto med 27 državami EU po indeksu enakosti spolov EIGE za leto 2025 s 63,4 točke, medtem ko evropsko povprečje znaša 68,5 točke od 100, poroča Poslovni dnevnik. Na področju dela, ki je za poslovanje najpomembnejše, Hrvaška dosega 70,9 točke ob evropskem povprečju 72,2 točke. A te številke prikrivajo neenakosti: plačna vrzel znaša 14,7 odstotka, pri čemer je v zasebnem sektorju večja (15,8 odstotka) kot v javnem (12,1 odstotka).
Stopnja zaposlenosti žensk na Hrvaškem znaša 60,4 odstotka, kar je pod evropskim povprečjem 64,8 odstotka. Ženske delajo povprečno 37,5 ure tedensko, malenkost več od moških s 37,2 ure. Razlika med spoloma v stopnji zaposlenosti ostaja pri desetih odstotnih točkah. Spodbudni signali prihajajo iz tehnološkega sektorja: ženske predstavljajo 22 odstotkov delovne sile v IKT, kar je šest odstotnih točk več kot leta 2015.
V menedžerskih položajih je Hrvaška na evropskem povprečju s 34,8 odstotka žensk. Ta številka je stabilna že vrsto let in ne kaže bistvenega napredka kljub vsem proklamiranim politikam o enakopravnosti spolov in kljub temu, da ima 57 odstotkov žensk visokošolsko izobrazbo.
Največja razlika med spoloma se kaže pri neplačanem delu in skrbi za družino. Ženske na Hrvaškem porabijo tri ure in 30 minut dnevno za otroke in gospodinjstvo, medtem ko evropsko povprečje za ženske znaša dve uri in 50 minut, za moške pa le uro in 15 minut. Po oceni EIGE to ni le statistika, temveč veriga, ki ženske vleče navzdol in jim preprečuje gradnjo poklicnih mrež in ambicij.
Zaradi plačne vrzeli morajo ženske v EU delati 15 mesecev in pol, da zaslužijo toliko kot moški v 12 mesecih. Slovenija ima najmanjše razlike v plačah med spoloma v EU, vendar zaostaja na drugih področjih, zlasti pri zastopanosti žensk na položajih moči. Švedska s plačno vrzeljo okoli deset odstotkov velja za evropsko voditeljico v enakosti plač.
Medtem ko Evropa beleži stagnacijo, korporativna Amerika kaže zaskrbljujoče trende. Po podatkih McKinseyja ženske zasedajo le 29 odstotkov najvišjih vodstvenih položajev v ameriških podjetjih, enako kot leto prej. Na začetku kariere so ženske skoraj izenačene z moškimi in predstavljajo 49 odstotkov vseh na novo zaposlenih. A pot navzgor je za ženske strmejša.
McKinsey opozarja, da le polovica podjetij daje prednost napredovanju žensk, prvič pa obstaja pomembna vrzel v ambiciji: ženske so manj zainteresirane za napredovanje kot moški. Čeprav so enako predane svojim karjeram, se razlika v želji po napredovanju povečuje. Ameriški trend bi lahko kmalu dosegle tudi evropske države, če podjetja ne bodo okrepila prizadevanj za enakopravnost.
