Predsednik Upravnega sveta Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (Hanfa), Ante Žigman, je v petek sporočil, da bi se hrvaški in evropski vlagatelji morali zbuditi in začeti več vlagati v evropska podjetja, manj pa v različne oblike ameriškega premoženja.
V izjavi za novinarje na robu konference “Podpora trajnostnemu financiranju”, katere soorganizator je bila Hanfa, je Žigman dejal, da so finančni trgi zelo hitro reagirali na dvig carin, ki jih je uvedla ameriška administracija.
Lahko bi rekli, je dejal Žigman, da gre za vnaprejšnjo reakcijo na pričakovanja povračilnih ukrepov, ki bi jih lahko uvedla Evropska komisija, in sicer v obliki zvišanja tarif na ameriški izvoz. Po njegovih besedah bi Evropa lahko zadala močan udarec ameriškemu kapitalskemu trgu in ameriškim podjetjem, predvsem z uvedbo carin na storitve.
V primeru aktualnih ameriških carin gre večinoma za blago, poroča Hina, medtem ko na relaciji Evropa–ZDA obstaja velik presežek na ameriški strani na področju storitev.
“V tem kontekstu bi uvedba tarif na storitve zagotovo povzročila dodaten udarec za ameriška podjetja, torej padec njihove vrednosti na ameriških borzah,” je ocenil Žigman.
Vendar opozarja, da bi uvedba povračilnih ukrepov in trgovinska vojna dolgoročno vplivali na dvig stroškov za prebivalstvo v vseh segmentih, prav tako pa tudi na upočasnitev gospodarske rasti. Torej v tem spletu dogodkov nihče ne pridobi, odgovor z novimi carinami na storitve pa ne bi bil dober za nobeno gospodarstvo, je sporočil Žigman.
Po drugi strani Žigman meni, da je napočil čas, da se hrvaški in evropski vlagatelji zbudijo in manj vlagajo v različne oblike ameriškega premoženja ter se obrnejo k evropskim delnicam. Opozarja namreč, da zelo veliko vlagateljev, še posebej mladih, vlaga v ameriški kapitalski trg in tehnološka podjetja, bitcoin ter kriptovalute, ki večinoma prihajajo iz Amerike.
“Dober primer domoljubne povračilne mere bi bil, da se obrnemo k evropskim podjetjem in na ta način spodbudimo evropski kapitalski trg,” je sporočil predsednik Upravnega sveta Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev.
Spomnimo, med prejšnjim tednom so ZDA uvedle carine v višini desetih odstotkov na uvoze več kot 180 držav, poleg tega pa še recipročne carine za večino izmed njih, odvisno od velikosti njihovega blagovnega trgovinskega presežka z ZDA, pri čemer znašajo carine na blago iz EU 20 odstotkov. Kitajska, za katero so ZDA uvedle skupne carine na izvoz v ZDA v višini 54 odstotkov, je v petek objavila, da bo odgovorila z uvedbo carin na ameriško blago v višini 34 odstotkov, z začetkom veljavnosti 10. aprila.
Preberite več:
Panevropski indeks STOXX 600 vodilnih evropskih delnic je bil v petek ob 12.50 v minusu za 4,42 odstotka in je na poti tedenskega padca v višini 7,5 odstotka. Londonski indeks FTSE je hkrati padel za 3,6 odstotka na 8.169 točk, frankfurtski DAX za kar 4,74 odstotka na 20.682 točk, pariški CAC za 4,11 odstotka na 7.283 točk. Največjo izgubo med pomembnejšimi evropskimi borzami je zabeležil italijanski FTSE MIB, ki je padel za 7,3 odstotka na 34.376 točk.
Tudi na zagrebški borzi so bili v petek indeksi močno v minusu, za približno dva odstotka. Crobex je pristal na 3.200 točkah, Crobex10 pa pri 1.999 točkah. Oba indeksa sta zdaj izbrisala vse letošnje dobičke.
