Slovenska podjetja morajo do konca novembra pripraviti svoje sisteme na spremenjeno poročanje o zimskem regresu. Državni zbor je 11. novembra 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), ki uvaja davčno olajšavo za izplačila, hkrati pa postavlja nove administrativne zahteve.
Novost prinaša jasen davčni režim, kot opozarja svetovalnica A Tax International Ltd. Zimski regres do višine polovice minimalne plače – to je 638,86 evra bruto za leto 2025, je v celoti oproščen dohodnine in prispevkov, navaja Jadek & Pensa v analizi zakonodaje. Vse nad tem pragom se obravnava kot plačilo za poslovno uspešnost in se obdavči po standardnih pravilih. Bistveno je, da se oprostitev izračunava sorazmerno glede na delež delovnega časa zaposlenega.
Za večino slovenskih podjetij to pomeni konkretno spremembo v načinu dela. Kadrovske službe morajo posodobiti plačilne sisteme in uvesti novo evidenco. Pri poročanju Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) zahteva uporabo posebne šifre dohodka 1112 za zimski regres na iREK obrazcu, kar predstavlja novost v sistemu poročanja. Na REK-O obrazcu se ta izplačila vodijo pod vrsto dohodka 1190 – dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, je pojasnila FURS v uradnem obvestilu.
Čas za prilagoditev je izjemno kratek. Sistem eDavki bo oddajo posodobljenih obrazcev omogočil šele v zadnjem tednu novembra, opozarja A Tax International Ltd., kar podjetjem daje minimalen manevrski prostor. Podjetja, ki uporabljajo zunanje računovodske servise, morajo s tem usklajevanjem začeti takoj. Manjša podjetja z lastno kadrovsko službo bodo verjetno potrebovala tehnično podporo.
Zakon prinaša tudi ključno omejitev. Zimski regres skupaj z neobdavčenim plačilom za poslovno uspešnost (božičnico) ne sme presegati 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ki za leto 2025 znaša 2.394,92 evra bruto, potrjuje Statistični urad Republike Slovenije. To pomeni, da imata oba prejemka skupni limit davčne olajšave. Če delodajalec izplača oba dodatka, mora paziti, da njihova vsota ne preseže tega praga, sicer se razlika všteva v davčno osnovo, pojasnjujejo pri Jadek & Pensa.
Za leto 2025 zakon določa posebne izjeme pri rokih izplačila, poročajo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Delodajalci v zasebnem sektorju, ki jim grozi nelikvidnost, lahko določijo kasnejši rok za izplačilo – do 31. marca 2026. Pod določenimi pogoji lahko celo izplačajo le četrtino zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek pa do konca marca 2026. Ta možnost velja za podjetja, pri katerih v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali izplačil nagrad poslovodstvu. Te izjeme ne veljajo za javni sektor, kjer mora biti regres izplačan v celoti do predpisanega roka, poudarja ZPZR.
Sprememba je del širše prenove sistema normiranih odhodkov in predstavlja poskus poenostavitve davčnega sistema pri sezonskih izplačilih. Za podjetja je ključno, da pravočasno prilagodijo svoje procese in poskrbijo za ustrezno dokumentacijo vseh izplačil.
