Nova pravica zaposlenih, tako imenovani zimski regres oziroma obvezna božičnica, se je v praksi komaj dobro uveljavila, pa že kaže temnejšo plat. Na Delavski svetovalnici opozarjajo, da se pri izplačilih pojavljajo resne kršitve. Od zahtev, da delavci denar vrnejo v gotovini, do prikritega izplačevanja nadur in delnih nakazil brez utemeljenih razlogov. Gre za vzorce, ki jih delavci in sindikati poznajo že iz preteklih let, le da so se zdaj preselili na novo pravico.
Zimski regres je moral biti letos izplačan najpozneje do četrtka, v višini polovice minimalne plače, kar pomeni 638,86 evra. Prav ta rok pa je sprožil val vprašanj in prijav, ki jih na Delavski svetovalnici v prihodnjih dneh pričakujejo še več.
“Izplačali smo, zdaj pa vrnite izplačano”
Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić pravi, da jih zgodbe, s katerimi se srečujejo, žal ne presenečajo. Ena od njih govori o delavcu, ki mu je delodajalec zimski regres nakazal na račun, nato pa zahteval, da mu denar vrne v gotovini. Delodajalec si s tem ustvari dokaz, da je obveznost izpolnil, dejansko pa delavec ostane brez denarja.
“To se že leta dogaja pri poletnem regresu. Zdaj se očitno seli še na zimski regres,” opozarja Lukić in dodaja, da gre za grobo kršitev zakonodaje. Delavce poziva, naj v takih primerih ne vračajo denarja in se takoj obrnejo po pomoč.
Zimski regres pralnica za nadure
Druga pogosto zaznana kršitev je pretapljanje nadur v zimski regres. Ker je ta neobdavčen in oproščen prispevkov, se nekateri delodajalci odločijo, da bodo z njim pokrili delo, ki bi moralo biti plačano drugače. Po besedah Lukića je takšna praksa jasna zloraba.
“Zimski regres ni pralnica denarja,” je bil oster. Namen nove pravice je jasen. To je dodatna finančna pomoč zaposlenim v času, ko so življenjski stroški visoki, ne pa nadomestek za redno plačilo dela.
Tudi v teh primerih Delavska svetovalnica delavce poziva, naj se oglasijo, saj je po njihovem mnenju ključno, da delodajalci dobijo jasno sporočilo, da se njihove prakse spremlja in razume.
Delni regres in izgovor nelikvidnosti
Posebno pozornost je vzbudil primer večjega čistilnega servisa, ki dela tudi za javne naročnike in mesečno ustvari več sto tisoč evrov prihodkov, delavcem pa je sporočil, da bodo prejeli le 60 odstotkov zimskega regresa. Zakon sicer dopušča zamik ali delno izplačilo, vendar le v natančno določenih primerih.
To je mogoče, če je podjetje nelikvidno ali če v letu 2025 in do konca marca 2026 ne bo izplačevalo dobička, nagrad poslovodstvu ali kupovalo lastnih deležev. A po besedah Lukića je “nelikvidnost zelo spolzka beseda”, zato pričakujejo, da jo bodo inšpektorji obravnavali zelo natančno.
Pisno pojasnilo je prvi korak
Na Delavski svetovalnici delavcem svetujejo, naj v primeru neizplačila ali delnega izplačila zimskega regresa vedno zahtevajo pisno pojasnilo delodajalca. To je ključno za morebitne nadaljnje postopke in presojo, ali so razlogi za takšno odločitev sploh zakoniti.
Pričakujejo tudi vsebinsko obravnavo primerov s strani delovnih inšpektorjev, saj so podobne zlorabe pri letnem regresu v preteklosti že bile pogoste.
Regres pripada tudi bolniškim in tujim delavcem
Na svetovalnico se obračajo tudi delavci v bolniškem staležu, ki zimskega regresa niso prejeli, čeprav bi ga morali. Nova pravica namreč pripada vsem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje – tudi tistim na bolniški.
Prav tako so do regresa upravičeni delavci, ki so bili zaposleni le del leta ali pri več delodajalcih. V teh primerih gre za sorazmerni del. Izjema so delavci s skrajšanim delovnim časom zaradi invalidnosti, starševstva ali zdravstvenih razlogov – ti so upravičeni do celotnega zneska.
Vprašanja se odpirajo tudi pri tujih delavcih, ki so se medtem preselili v tujino. Delodajalec jih je dolžan poiskati, a praksa kaže, da zakonodaja tu pušča sive cone, ki bi jih moral zakonodajalec jasneje urediti.
Preberite več:
Na Delavski svetovalnici napovedujejo, da se bodo v vseh primerih suma kršitev skupaj z delavci obrnili na Inšpektorat RS za delo in spremljali njegovo ukrepanje. Pričakujejo globe tam, kjer se bodo kršitve potrdile. Zimski regres je bil zamišljen kot korak k večji socialni varnosti zaposlenih. A prvi dnevi po izplačilih kažejo, da bo brez nadzora in jasnih odzivov hitro postal še ena pravica, ki obstaja predvsem na papirju.
