Slovensko energetsko podjetje NGEN s sedežem v Žirovnici je prevzelo latvijsko družbo SIA Liepaja ESS in napovedalo gradnjo baterijskega hranilnika z močjo 100 megavatov in zmogljivostjo shranjevanja 200 megavatnih ur. Celotna naložba znaša 50 milijonov evrov, od tega je sam sistem vreden 30 milijonov, poroča Forbes Slovenija. Gre za prvi samostoječi baterijski hranilnik v Latviji, ki bo neposredno priklopljen na prenosno omrežje latvijskega sistemskega operaterja Augstsprieguma tikls, in obenem za prvi sistem v Baltiku, ki bo temeljil na tehnologiji ameriške Tesle.
Hranilnik bo stal pri transformatorski postaji Grobina v pokrajini Dienvidkurzeme, blizu Liepaje, tretjega največjega latvijskega mesta. Priklop na omrežje je predviden v drugi polovici leta 2026.
“Latvija je privlačen trg zaradi urejene zakonodaje in velikih ambicij na področju energetike. Prevzem Liepaja ESS je logičen naslednji korak pri širjenju našega delovanja v Evropi,” je na predstavitvi v organizaciji latvijske agencije za naložbe in razvoj (LIAA) dejal Roman Bernard, eden od lastnikov in direktor skupine NGEN. Na dogodku je bil prisoten tudi podpredsednik Tesle za energetiko in polnjenje Michael Snyder, ki je sporočil, da na baltski trg vstopata skupaj z NGEN in da bosta podjetji s tem “še dodatno okrepili” dolgoletno partnerstvo. Teslina tehnologija Megapack bo po njegovih besedah podpirala latvijski elektroenergetski sistem pri prehodu na obnovljive vire in krepila energetsko neodvisnost države.
Naložba prihaja v občutljivem trenutku za baltsko energetiko. Latvija, Estonija in Litva so se februarja 2025 odklopile od omrežja BRELL, ki je poleg baltskih držav vključevalo tudi Belorusijo in Rusijo, in se sinhronizirale z evropskim kontinentalnim elektroenergetskim omrežjem. Po odklopu od Moskve potrebujejo baltske države prožne zmogljivosti za uravnoteženje sistema, baterijski hranilniki pa so za to idealno orodje. Latvijski sistemski operater AST je že sam naročil gradnjo dveh hranilnikov skupne moči 80 megavatov na lokacijah Tume in Rezekne, NGEN-ov projekt pa bo s sto megavati postal največji v državi.
Soustanovitelja latvijskega podjetja Liepaja ESS, ki je bilo ustanovljeno leta 2022, Janis Sprogis in Karlis Maulics sta izpostavila preglednost latvijskega regulatornega okolja in institucionalnega sodelovanja, ki da sta projekt pripeljala do faze, v kateri je privabil strateškega investitorja. Oprema za latvijski sistem prihaja iz Združenih držav Amerike, kar pomeni, da se celotna dobavna veriga nahaja znotraj držav zveze Nato in njihovih zaveznic.
NGEN ni novinec v poslu z baterijskimi hranilniki. Podjetje je leta 2019 na Jesenicah, na območju jeklarske družbe SIJ Acroni, postavilo prvi baterijski hranilnik v Sloveniji, z močjo 12,6 megavata in zmogljivostjo 22,2 megavatne ure. Naložba je takrat znašala 15 milijonov evrov, sistem pa je temeljil na Teslini tehnologiji in lastni programski opremi NGEN-a za upravljanje virtualne elektrarne. Leto pozneje so v Talumu zagnali še večji sistem z močjo 15 megavatov. Latvijski projekt bo torej po zmogljivosti skoraj desetkratnik jeseniške baterije.
Lastniki NGEN-a so Bernard, kripto milijonar Damian Merlak in družba Skrinja BB v lasti Boštjana Bandlja, ustanovitelja podjetja za trgovanje z emisijskimi kuponi Belektron. Vodstvo podjetja je sredi januarja okrepil izvršni direktor Dejan Paravan, ki je prvega decembra lani zapustil položaj generalnega direktorja državne Gen energije. Paravan je bil do odhoda med drugim prvi obraz projekta drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK 2), največje načrtovane naložbe v zgodovini samostojne Slovenije z ocenjeno vrednostjo od 9,6 do 15,4 milijarde evrov. Njegov prehod iz krovne družbe slovenskega jedrskega stebra v zasebno podjetje za baterijske hranilnike je oktobra lani pritegnil precej pozornosti; portal Necenzurirano je o tem prvič poročal, nato pa so odhod potrdili v Gen energiji.
Za Slovenijo je latvijski posel NGEN-a opazen iz dveh razlogov. Je eden redkih primerov, ko slovensko podjetje ni le dobavitelj ali podizvajalec, ampak prevzame celoten projekt v drugi državi EU in nastopi kot strateški investitor. Poleg tega pa potrjuje, da je niša baterijskega shranjevanja energije, v kateri je NGEN gradil kompetence od leta 2017, postala dovolj zrela za izvozni model. Evropski trg ima zaradi hitre rasti deleža nestanovitnih obnovljivih virov vse večje potrebe po prožnih tehnologijah shranjevanja, baltske države pa so po odklopu od ruskega omrežja med najbolj motiviranimi kupci.
