Zlato prvič preseglo 5000 dolarjev na unčo

Cena zlata je v ponedeljek prvič v zgodovini presegla 5000 dolarjev za trojsko unčo, potem ko so vlagatelji iskali zaščito pred političnimi in gospodarskimi pretresi po vsem svetu.

Kot poroča CNBC, je rumena kovina od začetka leta pridobila več kot osem odstotkov vrednosti. Lani je poskočila za 67 odstotkov, kar je največ od leta 1979. Po podatkih Svetovne zlate zveze (World Gold Council) so letni prilivi v fizično podprte zlate sklade ETF lani dosegli rekordnih 89 milijard dolarjev.

Analitiki vodilnih investicijskih bank pričakujejo, da se bo rast nadaljevala. Goldman Sachs je konec prejšnjega tedna dvignil napoved cene zlata za december na 5400 dolarjev za unčo, kar je 500 dolarjev več od prejšnje napovedi. Švicarska banka UBS napoveduje 5200 dolarjev do konca leta, analitiki banke JPMorgan pa ocenjujejo, da bo četrtletno povpraševanje centralnih bank in vlagateljev v povprečju dosegalo okrog 585 ton.

Centralne banke ostajajo eden od ključnih dejavnikov rasti. Po ocenah Goldman Sachs njihovi nakupi zdaj v povprečju znašajo okrog 60 ton mesečno, kar je precej več od povprečja 17 ton pred letom 2022. Kitajska centralna banka je nakupovanje zlata podaljšala že štirinajsti mesec zapored in decembra povečala rezerve na 74,15 milijona trojskih unč.

K rasti cen prispeva tudi politična negotovost v ZDA. Ministrstvo za pravosodje je 11. januarja predsedniku ameriške centralne banke Jeromeu Powellu vročilo pozive velike porote, ki grozijo s kazensko obtožnico zaradi domnevno zavajajočega pričanja pred senatnim odborom lani. Powell je grožnje označil za poskus pritiska na neodvisnost Feda pri določanju obrestnih mer. “Grožnja s kazenskim pregonom je posledica tega, da Federal Reserve določa obrestne mere na podlagi lastne ocene, kaj bo služilo javnosti, namesto da bi sledil željam predsednika,” je zapisal.

Napetosti so se razširile tudi na druge fronte. Trump je v soboto zagrozil Kanadi s 100-odstotnimi carinami, če bo premier Mark Carney sklenil trgovinski dogovor s Kitajsko. Ottawa je v začetku meseca dosegla preliminarni dogovor s Pekingom o znižanju carin na kmetijske proizvode v zameno za večjo kvoto uvoza kitajskih električnih vozil.

V Evropi so se napetosti nekoliko umirile, potem ko je Trump v Davosu naznanil, da ne bo uporabil vojaške sile za pridobitev Grenlandije in da je z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dosegel okvir za prihodnji dogovor. Köbenhavn in Nuuk pa ponavljata, da je suverenost otoka rdeča črta, o kateri se ni mogoče pogajati. “Izbiramo Kraljevino Dansko. Izbiramo EU. Izbiramo Nato,” je dejal grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen.

Negotovost vnašajo tudi pogajanja o koncu vojne v Ukrajini. V Abu Dabiju v petek in soboto potekajo prvi trilateralni pogovori med ukrajinskimi, ruskimi in ameriškimi pogajalci, konkretnega dogovora pa še ni. Predsednik Volodimir Zelenski je v Davosu izjavil, da je osnutek mirovnega načrta 90-odstotno pripravljen.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada in Bloomberga je skupna vrednost zlata v rezervah tujih centralnih bank prvič v desetletjih presegla vrednost njihovih naložb v ameriške državne obveznice, kar kaže na premik k razpršitvi rezerv stran od dolarja. Realne obrestne mere v ZDA so padle na najnižjo raven od sredine leta 2023, kar zmanjšuje stroške držanja zlata, ki samo po sebi ne prinaša obresti.

Cene v zadnjih tednih močno nihajo. Teden pred tem je zlato zabeležilo največji tedenski razpon v zgodovini, analitiki pa opozarjajo, da bodo cene še naprej nihale. Tudi srebro je v petek prvič preseglo 100 dolarjev za unčo. Po podatkih svetovalnega podjetja Metals Focus je lani pridobilo 147 odstotkov vrednosti, rast pa spodbujata povpraševanje vlagateljev in primanjkljaj kovine na trgu.