Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v okviru opozorila o vplivu umetne inteligence (UI) pozval večja tehnološka podjetja, naj do leta 2030 vse svoje podatkovne centre napajajo izključno z zeleno, obnovljivo energijo. Poudaril je, da je trenutna poraba električne energije podatkovnih centrov neznosna in netrajnostna, saj običajen center za umetno inteligenco porabi toliko elektrike kot približno 100.000 gospodinjstev.
Po podatkih Združenih narodov danes podatkovni centri porabijo približno 1,5 odstotka celotne svetovne električne energije, kar se bo do leta 2030 po Guterresovih ocenah podvojilo. Največji podatkovni centri, ki podpirajo hitro rast in razcvet umetne inteligence, naj bi kmalu porabili kar 20-krat več energije kot danes, ob tem pa bi njihova letna poraba do konca desetletja lahko dosegla porabo celotne Japonske. S tem bodo, če ne bo ukrepanja, pod velik pritisk postavljeni tako energetski sistemi kot okolje.
Guterres je izpostavil, da umetna inteligenca sicer lahko pomembno prispeva k učinkovitosti in odpornosti energetskih sistemov, a mora biti v ospredju korist celotnega sektorja. Tehnološke rešitve bi morale pospešiti prehod na bolj trajnostne energetske vire in zmanjšati ogljični odtis celotne industrije.
Kaj to pomeni za globalno energijo in trajnost?
Industrija podatkovnih centrov, ki je ključna za digitalno družbo, bo brez preusmeritve na obnovljive vire še naprej močno obremenjevala energetske mreže, ki se sicer že soočajo z izzivi energetske varnosti ter pritiskom zaradi podnebnih sprememb. Visoka poraba energije industrije UI presega zgolj tehnološki okvir – gre za pomembno družbeno in okoljsko vprašanje globalnih razsežnosti.
Povečana uporaba obnovljivih virov, kot so sončna, vetrna in vodna energija, je tako neizogibna, če želimo ohraniti podnebne cilje, zlasti v luči ambicioznih obljub svetovne skupnosti o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Hkrati pa nastaja nova potreba po inovacijah za učinkovitejšo energijsko rabo in hlajenje podatkovnih centrov.
Svetovni odzivi in primeri iz prakse
V zadnjem času so že sprejeti koraki v tej smeri – nekatera globalna tehnološka podjetja, kot so Alphabet (Google), Microsoft in Amazon, so si za cilj zadala napajanje svojih podatkovnih centrov z obnovljivo energijo do konca desetletja. V Evropi se močno spodbuja energetska tranzicija, ki vključuje tudi digitalno infrastrukturo. Evropska unija je v okviru svojih podnebnih ciljev opredelila pomembne regulacije in spodbude za zeleno energijo v IT sektorju.
Na drugi strani pa ostajajo izzivi predvsem v regijah, kjer je dostop do čiste energije omejen ali kjer infrastrukturne razmere otežujejo hitro spremembo. Prav tako so v ospredju stroški prehoda, kar je za številna podjetja, predvsem manjša, ovira. Zato bo ključna vloga javnih politik in sodelovanje med industrijo, vladami in mednarodnimi organizacijami.
Kje smo danes in kaj lahko pričakujemo?
Glede na trenutno dinamiko porabe elektrike na področju umetne inteligence gre pričakovati, da bo brez usklajenega ukrepanja sveta obremenitev okolja še naprej rasla. Povpraševanje po računalniških zmogljivostih se z eksponentno rastjo podatkov povečuje hitreje, kot lahko to sedanje energetske mreže in okoljski predpisi zmorejo trajnostno podpreti.
Preberite več:
Poziv Guterresa tako ni zgolj opozorilo, temveč jasna usmeritev, da mora industrija s svojimi tehnološkimi rešitvami pomagati, kajti trajnost namreč ni samo okoljsko vprašanje, ampak tudi priložnost za inovacije in dolgoročno odpornost sektorja.
