Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres jasno opozarja, da se prizadevanja za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija močno zapletajo. Po njegovih besedah smo blizu propada možnosti uresničitve tega ambicioznega cilja, ki ga je postavil pariški sporazum iz leta 2015. Eden glavnih razlogov za to pa je, da številne države zamujajo s predložitvijo svojih načrtov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2035.
Države podpisnice pariškega sporazuma bi morale nacionalno določene prispevke (NDC), ki zajemajo ukrepe za zmanjšanje emisij, predložiti že pred nekaj meseci v okviru priprave na novembrsko podnebno konferenco COP30, ki bo letos v Braziliji. A mnoge, med njimi Kitajska in Evropska unija, tega še niso storile. Kot razlog so navedene negotovosti, povezane z geopolitičnimi spori ter ohlajanjem odnosov v svetovni trgovini, kar ovira hitro sprejemanje in izvajanje podnebnih ukrepov.
Evropski okoljski ministri so se prejšnji teden sicer dogovorili o okvirnih ciljih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2035. Ti ciljajo na zmanjšanje med 66,25 in 72,5 odstotka glede na raven iz leta 1990, o končni številki pa bodo odločili voditelji držav članic oktobra letos.
Guterres je v pogovoru za AFP poudaril, da trenutni načrti držav verjetno ne bodo zadostovali za dosego cilja omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Kljub temu ni povsem obupan, a poziva k večjemu pritisku na države, da povečajo ambicije in ukrepajo.
Pozornost na podnebne spremembe v ospredju
Glede na številne svetovne krize, kot je pandemija covida-19, so se prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam v zadnjih letih uvrstila bolj v ozadje globalne politike. Guterres si zdaj prizadeva to temo ponovno dvigniti na vrh mednarodnega interesa, kar naj bi poskušal doseči že na podnebnem vrhu, ki bo potekal v času 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku. Vrh bosta sopredsedovala prav Guterres in brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.
Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo velja za najzahtevnejši cilj pariškega sporazuma. Znanstveniki že dolgo opozarjajo, da bi prav ta meja v veliki meri omejila posledice podnebnih sprememb, med drugim zato, ker vsaka dodatna stopinja dviga temperature povečuje tveganje za ekstremne vremenske pojave, kot so hudi vročinski valovi in uničujoče poplave.
Preberite več:
Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) izpostavlja, da bi omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi z dvema stopinjama zmanjšala tveganja za najbolj katastrofalne posledice podnebnih sprememb. Zato je jasno, da upočasnjeno ukrepanje vodi v resne posledice za planet in prihodnje generacije.
