Umik publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji ni tehnična podrobnost ali komunikacijski nesporazum, temveč simptom širšega problema. V trenutku, ko strokovno besedilo, naročeno z javnim denarjem in pripravljeno s strani enajstih raziskovalcev, izgine s spletne strani državne institucije, razprava ne more več ostati omejena na prehranske navade ali podnebne izpuste. Gre za vprašanje, kdo v tej državi določa, katera znanstvena spoznanja so sprejemljiva in katera postanejo politično neudobna.
Po poročanju medijev je bila publikacija umaknjena kmalu po objavi, neuradno zato, ker naj bi se nekatere nevladne organizacije obregnile ob ugotovitve o porabi mesa in vlogi živinoreje pri podnebnih spremembah. Uradno nihče noče prevzeti odgovornosti. Agencija RS za okolje pravi, da je bila naročnik in vodi postopke. Ministrstvo zanika politične pritiske. Kabinet predsednika vlade zavrača očitke o vmešavanju. Rezultat pa je preprost: dokument, ki je stal več kot 50 tisoč evrov, za javnost ne obstaja več.
Problem ni v tem, ali se strinjamo z ugotovitvami
Stroka je lahko napačna, pristranska ali nepopolna, zato obstaja javna razprava, recenzije in dopolnitve. Težava nastane, ko se razprava nadomesti z izbrisom. Ko se znanstveni tekst ne izpodbija z argumenti, temveč se umakne, ker ne sovpada z določenim narativom.
Podatki v publikaciji niso trivialni. Kmetijstvo v Sloveniji prispeva okoli 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet ustvarita skoraj 60 odstotkov. To ni mnenje, temveč struktura izpustov, ki jo potrjujejo tudi drugi viri. Enako velja za porabo mesa, ki je po primerljivih metodologijah blizu povprečja EU. Te ugotovitve ne pomenijo, da okoljski izzivi v kmetijstvu ne obstajajo. Pomenijo pa, da je poenostavljeno kazanje s prstom na živinorejo politično priročno, ne pa nujno učinkovito.
V razpravo so se hitro vključile tudi politične interpretacije
Opozicija vidi v umiku dokaz ideološkega vpliva, vlada pa to označuje za izmišljotine. A tudi če odmislimo politične motive, ostaja dejstvo, da je bila znanstvena publikacija odstranjena zaradi javnega pritiska. In to je nevaren precedens.
Posebej problematično je, da se znanstvena razprava zamenjuje z moralno. Namesto vprašanja, kakšna prehranska struktura je trajnostna v konkretnem prostoru, se razprava premakne v binarno delitev na “prav” in “narobe”, “okoljsko” in “škodljivo”. V takem okviru postane znanost moteča, če ne potrjuje že sprejetih prepričanj.
Premier Golob je očitke o vmešavanju zavrnil kot izmišljotine. Morda ima prav. A tudi če političnega pritiska ni bilo, bi to pomenilo, da je bila publikacija umaknjena zaradi pritiska interesnih skupin brez formalne politične odločitve. To pa ni bistveno boljša razlaga.
Preberite več:
Če želimo resno podnebno in prehransko politiko, potem mora ta temeljiti na podatkih, tudi takrat, ko niso udobni. Umik strokovnih vsebin ne zmanjšuje emisij, ne izboljšuje javnega zdravja in ne krepi zaupanja v institucije. Povečuje pa vtis, da v Sloveniji znanost velja le, dokler se sklada z izbrano agendo.
