Znižanje DDV na hrano ni socialno pravičen ukrep, je v Odmevih opozoril predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Po njegovi oceni bi tak ukrep sicer pomagal desetini najrevnejših, a bi od njega obenem imelo korist tudi 20 do 30 odstotkov najbogatejših gospodinjstev. Izgubljeni davčni prihodki bi medtem občutno obremenili proračun.
Kračun je bil oster tudi do obljub strank o davčnih razbremenitvah. “Znižanje davkov praviloma koristi bogatim,” je dejal in dodal, da politiki obljubljajo, državniki pa se zavedajo javnofinančnih omejitev.
DDV na hrano je v Sloveniji pri 9,5 odstotka, kar je že znižana stopnja. Finančno ministrstvo je še februarja opozorilo, da se nižji DDV običajno ne odrazi v nižjih maloprodajnih cenah, izpad prihodkov pa je takojšen. Kračun je to potrdil; na majhnem slovenskem trgu konkurenca ni dovolj močna, da bi trgovce prisilila v prenos nižjega davka na končne cene. “DDV predstavlja zelo kakovosten vir javnih financ, zato so eksperimentiranja z njegovim znižanjem praviloma tvegana,” je dejal.
Kračun je spregovoril tudi o trošarinah na goriva, ki so že na zakonskem minimumu. Po vladnih izračunih bo znižanje trošarin proračun letos stalo 200 milijonov evrov. Kračun je opozoril, da je cena najpomembnejše orodje za racionalno vedenje potrošnikov. Če bodo goriva ostala poceni, nihče ne bo imel razloga za prehod na javni prevoz ali druge alternative.
Stanje javnih financ zaenkrat ni kritično, je ocenil predsednik fiskalnega sveta. Javni dolg je obvladljiv, primanjkljaji znosni. Težava so trendi; odhodki rastejo hitreje od prihodkov. “Če se bodo ti trendi nadaljevali, se približujemo javnofinančnim težavam,” je dejal in novo vlado pozval k ciljanim in začasnim ukrepom, ne k pavšalnim razbremenitvam.
En odgovor
Po tej logiki to ni rešitev. Bolj pametno bi bilo neposredno pomagati najranljivejšim.