Predlog poslancev Gibanje Svoboda, po katerem bi samostojni podjetniki in kmetje z do 30.000 evrov letnih prihodkov plačevali nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je naletel na ostro kritiko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). V zavodu opozarjajo, da bi takšna rešitev pomenila resen odmik od temeljnega načela pokojninskega sistema, po katerem morajo biti pravice iz zavarovanja sorazmerne z vplačanimi prispevki.
Predlagana novela predvideva, da bi se zavarovalna osnova za prispevke samozaposlenih in kmetov z nižjimi prihodki določala pri 60 odstotkih minimalne plače, namesto zdaj veljavnih 60 odstotkov povprečne plače. Po oceni Zpiza bi to pomenilo dodatno razširjanje socialnega korektiva, ki že danes pomembno vpliva na višino pokojnin pri tej skupini zavarovancev.
Zavod opozarja, da že po obstoječi ureditvi številni samozaposleni in kmetje, ki plačujejo prispevke od najnižje osnove, ne prejmejo pokojnine, ki bi izhajala iz dejansko vplačanih prispevkov. Razliko pokrije najnižja pokojninska osnova, ki deluje kot socialni korektiv. Če bi bila predlagana sprememba sprejeta, bi se ta razkorak še poglobil. Večji del pokojnine bi izviral iz korekcije sistema, ne iz prispevkov, kar po mnenju zavoda spodkopava njegovo vzdržnost in pravičnost.
Več kot 112 milijonov evrov manj prilivov na letni ravni
Po izračunih Zpiza bi posameznik mesečno vplačeval več kot 130 evrov manj v pokojninsko blagajno. Če bi sprememba zajela večino samozaposlenih, bi to pomenilo več kot 112 milijonov evrov manj prilivov na letni ravni, razliko pa bi moral pokriti državni proračun. Zavod ob tem opozarja, da so kmetje že zdaj deležni ugodnejše obravnave, saj prispevek delodajalca zanje krije država.
Generalni direktor Zpiza Marjan Papež poudarja, da predlog ne pomeni zgolj tehnične prilagoditve, temveč poseg v samo jedro pokojninske reforme, o kateri je bil aprila lani dosežen širok družbeni konsenz. Po njegovem mnenju bi takšna rešitev poslala napačno sporočilo vsem zavarovancem, ki v sistem vplačujejo bistveno več, a bi bili na koncu izenačeni s tistimi z nižjimi prispevki.
Preberite več:
Zavod opozarja tudi na možne stranske učinke, med njimi na spodbujanje dela na črno in umetno omejevanje prihodkov pod zakonskim pragom. Čeprav poudarja, da je izvajalec in ne predlagatelj zakonodaje, se v Zpizu čutijo dolžne opozoriti na posledice odločitev, ki lahko dolgoročno omajejo stabilnost pokojninskega sistema.
