Italijanska vlada je 30. aprila sprejela uredbo o stanovanjskem načrtu Piano Casa, s katerim namerava v naslednjem desetletju zagotoviti približno 100.000 stanovanj po dostopnih cenah. Za javna sredstva je predvidenih več kot 10 milijard evrov, h katerim se bodo prišteli še zasebni vložki.
Uredba (decreto-legge 66/2026) je bila objavljena v uradnem listu 7. maja in je začela veljati dan pozneje. Parlament jo mora potrditi v 60 dneh.
Načrt temelji na treh stebrih. Najprej obnova približno 60.000 socialnih stanovanj, ki so trenutno neprimerna za bivanje. Za to je namenjenih 1,7 milijarde evrov, izvedbo pa bo koordiniral izredni komisar, imenovan do konca leta 2027.
Poleg tega bo enotni sklad v upravljanju družbe Invimit zbiral evropska in nacionalna sredstva za socialna stanovanja, skupno 3,6 milijarde evrov. Sklad bo razdeljen na pokrajinske odseke, tako da bodo sredstva porabljena tam, kjer jih najbolj potrebujejo.
Tretja smer odpira vrata zasebnim vlagateljem z birokratskimi poenostavitvami in pohitrenimi postopki. Za naložbe nad milijardo evrov bo imenovan poseben komisar z enotnim dovoljenjem. V zameno morajo zasebniki od vsakih 100 zgrajenih stanovanj vsaj 70 nameniti gradnji s ceno ali najemnino, ki je vsaj 33 odstotkov pod tržno.
Stanovanja po znižanih cenah so namenjena sivemu pasu prebivalstva, ki zasluži preveč za socialna stanovanja, a premalo za tržne cene. Do njih bodo upravičeni državljani EU in tujci z veljavnim delovnim dovoljenjem, pogoj pa je, da bi tržna najemnina presegla 30 odstotkov gospodinjskega dohodka.
Italija ima po podatkih združenja Federcasa več kot 800.000 socialnih stanovanj, a je kar 61.300 od njih praznih zaradi neustreznega vzdrževanja, nadaljnjih 22.700 pa nezakonito zasedenih. Na čakalni listi za stanovanje je več kot 300.000 družin. Delež javnih stanovanj v skupnem stanovanjskem fondu je 2,7 odstotka, občutno pod povprečjem OECD, ki znaša 10 odstotkov.
Načrt ni bil sprejet brez trenj. Minister za infrastrukturo Matteo Salvini in minister za kulturo Alessandro Giuli sta se sporekla glede vloge spomeniškovarstvenih služb. Salvini je želel njihova pooblastila občutno omejiti, Giuli pa je zagrozil, da ne bo glasoval za uredbo. Končni kompromis ohranja poenostavljeno konferenco služb s 30-dnevnimi roki, a brez popolne izključitve varstva kulturne dediščine.
Kritiki opozarjajo, da 1,7 milijarde evrov za 60.000 stanovanj pomeni le dobrih 28.000 evrov na enoto, kar po ocenah gradbenega združenja ANCE za resnejšo prenovo ne zadošča. Poslanec Angelo Bonelli iz vrst zelenih je izračunal, da bi z namenjenimi sredstvi lahko obnovili največ 25.000 stanovanj, ne pa 60.000, kot obljublja vlada.
