Železniško postajo Trbovlje čaka prenova, vredna nekaj več kot 10,3 milijona evrov z davkom, s katero naj bi Zasavje dobilo sodobno postajno infrastrukturo po zgledu že prenovljenih postaj v Zagorju in Litiji. Projekt, ki ga vodi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), se kljub več letom načrtovanja še ni premaknil v izvedbeno fazo.
Prenova predvideva gradnjo novega otočnega perona s pripadajočo opremo, sodobnega nadhoda nad peroni s stopnišči in dvema dvigaloma, ureditev tirne infrastrukture ter prenovo postajnega poslopja, vključno s čakalnico in sanitarijami. Na lokaciji naj bi uredili tudi parkirišče s 36 novimi mesti za potnike, prostor za kolesa in signalnovarnostne ter telekomunikacijske naprave. Nadhod bo prilagojen funkcionalno oviranim osebam in kolesarjem.
Trboveljska postaja, ki je uvrščena v drugo kategorijo v okviru potniškega prometa s povprečno 1.708 odpravlenimi potniki na dan, je ena od najpomembnejših vstopnih točk v Zasavje. Prenova je del obsežnega projekta uvedbe daljinskega vodenja prometa na progi Zidani Most proti Ljubljani, ki ga sofinancira Evropska unija prek Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). Za trboveljski del je zagotovljenih slabih 4 milijone evrov evropskih sredstev.
Pot do začetka del se je zavlekla. Prvotno je bila vrednost projekta ocenjena na dobrih 6 milijonov evrov, izvedba pa predvidena za obdobje 2024 in 2025. Že leta 2023 je trboveljski župan Zoran Poznič opozarjal, da se projekt zamika za najmanj dve leti, direkcija pa je zamik pripisala posledicam sanacije avgustovskih poplav leta 2023, ki so premaknile prioritete v železniški infrastrukturi.
Ko je bil razpis za izvajalca del končno objavljen oktobra 2025, sta se nanj prijavili dve podjetji. Konzorcij SŽ-ŽGP in CGP je ponudil 11,8 milijona evrov, GIC gradnje pa 10,25 milijona evrov z davkom. Obe ponudbi sta po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek močno presegali ocenjeno vrednost, zato je DRSI razpis razveljavila.
Ministrica je decembra 2025 ob obisku Zasavja napovedala ponovljeni razpis z jasno cenovno omejitvijo na nekaj več kot 10,3 milijona evrov z davkom. Na ponovljenem razpisu so se prijavila ista podjetja v spremenjeni sestavi: CGP tokrat sodeluje z GIC gradnje, posebej pa je ponudbo vložila družba SŽ-ŽGP. Po podatkih DRSI iz marca 2026 je bila najnižja prejeta ponudba približno 1,8 milijona evrov nižja od najugodnejše ponudbe iz prejšnjega razpisa. Komisija ponudbi še pregleduje, izbrani izvajalec pa bo imel za dokončanje del na voljo eno leto.
Po analizi, ki jo je za Lider.si pripravila bonitetna hiša CompanyWall, se za ta posel potegujejo tri gradbena podjetja z zelo različnimi finančnimi profili.
| PONUDNIKI ZA PRENOVO ŽP TRBOVLJE | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | CGP d.d. | SŽ-ŽGP d.d. | GIC gradnje d.o.o. |
| Sedež | Novo mesto | Ljubljana | Rogaška Slatina |
| Dejavnost (SKD) | 41.000 | 42.120 | 41.000 |
| Bonitetna ocena CW | A+ | AA+ | A- |
| IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA | |||
| Celotni prihodki (mio EUR) | 263,2 | 62,7 | 50,7 |
| Celotni odhodki (mio EUR) | 230,4 | 54,6 | 48,4 |
| Čisti dobiček (mio EUR) | 27,2 | 7,1 | 1,8 |
| EBITDA (mio EUR) | 34,8 | 8,0 | 3,4 |
| Neto dobičkovna marža | 10,3 % | 11,4 % | 3,6 % |
| BILANCA STANJA | |||
| Kapital (mio EUR) | 108,6 | 36,4 | 18,4 |
| Sredstva (mio EUR) | 208,0 | 65,2 | 36,9 |
| Dolg. fin. obveznosti (mio EUR) | 0,0 | 4,2 | 1,1 |
| Kazalnik tekoče likvidnosti | 1,24 | 1,91 | 1,17 |
| ZAPOSLENI IN PLAČE | |||
| Število zaposlenih | 597 | 254 | 92 |
| Povprečna plača (EUR) | 2.440 | 2.939 | 3.001 |
| PONUDBE NA RAZPISU | |||
| 1. razpis (okt. 2025) | konzorcij s SŽ-ŽGP: 11,8 mio EUR | konzorcij s CGP: 11,8 mio EUR | sam: 10,25 mio EUR |
| 2. razpis (2026) | konzorcij z GIC | sam | konzorcij s CGP |
| Dni v blokadi (skupno) | 0 | 0 | 0 |
| Insolvenčni postopki | ne | ne | ne |
 *po zadnjih dostopnih podatkih na podlagi podatkov AJPES | |||
CGP iz Novega mesta je med njimi največji. Po zadnjih dostopnih podatkih je družba ustvarila 263 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček pa je dosegel 27,2 milijona evrov. CGP zaposluje skoraj 600 ljudi, nima nobenega dolgoročnega finančnega dolga in razpolaga s 108 milijoni evrov kapitala. CompanyWall družbi dodeljuje bonitetno oceno A+.
SŽ-ŽGP Ljubljana je edini izmed treh ponudnikov, ki se ukvarja izključno z železniško infrastrukturo. Po zadnjih dostopnih podatkih je podjetje ustvarilo 62,7 milijona evrov prihodkov in 7,1 milijona evrov čistega dobička s 254 zaposlenimi. Med vsemi tremi ponudniki ima SŽ-ŽGP najvišjo bonitetno oceno CompanyWall, AA+. V celotni zgodovini poslovanja podjetje ni imelo niti enega dneva blokade transakcijskega računa.
GIC gradnje iz Rogaške Slatine je najmanjši izmed treh. Po zadnjih dostopnih podatkih je podjetje ustvarilo 50,7 milijona evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov čistega dobička z dobrimi 90 zaposlenimi. CompanyWall mu dodeljuje oceno A- s poglobljeno oceno nižje srednja, kar pomeni stabilno poslovanje z določenimi dejavniki tveganja.
Nijedno od treh podjetij ni v blokadi ali insolvenčnem postopku in vsa tri so ponudniki javnih naročil.
Prenova trboveljske postaje je del širšega investicijskega cikla v Zasavju, v katerega je vlada v mandatu 2022 in 2025 vložila 70 milijonov evrov, za leti 2026 in 2027 pa je predvidenih še 30 milijonov. Na železnicah sta bili v zadnjih letih že zaključeni prenovljeni postaji Zagorje ob Savi (pogodbena vrednost 19,14 milijona evrov, od tega skoraj 14 milijonov EU sredstev, odprta aprila 2024) in Litija (pogodbena vrednost 17,5 milijona evrov, dokončana spomladi 2025). V Zagorju so zgradili prvi nadhod na slovenski železniški infrastrukturi z zastekljeno jekleno konstrukcijo, dva bočna perona, 70 parkirnih mest in avtobusno postajališče.
Po uspešnem zaključku trboveljskega razpisa naj bi v drugi polovici leta 2026 objavili razpis za železniško postajo Hrastnik, kjer je projektna dokumentacija že pripravljena. Rok za izvedbo hrastniške prenove je 12 mesecev. Pred Hrastnikom je na vrsti tudi postaja Kresnice.
Vzporedno železniška infrastruktura v Zasavju čaka tudi na strateško prelomnico. Ministrstvo za naravne vire in prostor je prejelo pobude za pripravo državnih prostorskih načrtov za nadgradnjo proge Zidani Most in Ljubljana Zalog, ki bi z dvotirnostjo in modernizirano traso omogočila hitrosti do 160 kilometrov na uro za potniške vlake. Trenutno potniki iz Zasavja do Ljubljane potrebujejo pogosto več kot uro, kar je primerljivo z vožnjo z osebnim avtomobilom.
