Gospodarstvo želi, da Slovenija omeji osnovo za obračun socialnih prispevkov pri najvišjih plačah. Tako imenovana razvojna kapica, ki jo prinaša Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, bi bila postavljena pri 7.500 evrih. Po navedbah Gospodarskega kroga bi mejo presegalo približno 13.000 ljudi. Njihov argument je, da Slovenija z visokimi obremenitvami dela težje tekmuje za inženirje, raziskovalce, strokovnjake za umetno inteligenco in druge visoko plačane kadre.
Gospodarski krog, ki povezuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, zdaj poziva k uveljavitvi razvojne kapice. Ob tem poudarja, da naj bi šlo šele za prvi korak. V prihodnje bi jo po njihovem mnenju veljalo postaviti še nižje, na primer pri dvakratniku povprečne plače.
Bistvo ukrepa je razmeroma preprosto. Pri plačah nad določeno mejo se prispevki ne bi več obračunavali od celotnega zneska, ampak le do določene višine. Za zaposlenega z zelo visoko plačo bi to pomenilo nižje obremenitve, za podjetje pa nižji strošek takšnega zaposlenega.
Prav pri tem gospodarstvo vidi največji učinek. Podjetja, ki želijo v Slovenijo privabiti vrhunskega inženirja, raziskovalca ali strokovnjaka za razvoj umetne inteligence, ne tekmujejo samo z domačimi podjetji, temveč tudi z delodajalci v Avstriji, Nemčiji in drugod. Pri visoko plačanih delovnih mestih lahko razlika v obdavčitvi in prispevkih pomembno vpliva na končni strošek dela in neto plačo zaposlenega.
Gospodarski krog zato trdi, da Slovenija z današnjo ureditvijo težje zadržuje najbolj iskane kadre, nekatera podjetja pa razvojne in vodstvene funkcije raje postavljajo v države z ugodnejšim okoljem.
Pri razpravi o razvojni kapici je pomembno, da ukrepa ne razumemo zgolj kot davčno olajšavo za ljudi z najvišjimi plačami. Gospodarski krog poudarja, da je njegov cilj predvsem ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Njihov argument je, da bi lahko nižji strošek dela podjetjem olajšal zaposlovanje in nagrajevanje razvojnih kadrov ter s tem povečal pripravljenost podjetij za naložbe v razvoj, digitalizacijo in nove tehnologije.
Meja 7.500 evrov je pomembna predvsem zato, ker pokaže, kako majhen je krog zaposlenih, ki bi ga ukrep neposredno zajel. Hkrati pa gospodarstvo meni, da bi lahko učinek segel precej dlje, če bi zaradi ugodnejšega okolja v Sloveniji nastalo več takšnih delovnih mest.
Kaj bi pridobila podjetja in kaj država
Razvojna kapica ima tudi drugo plat. Če se pri najvišjih plačah prispevki nehajo obračunavati nad določeno osnovo, to pomeni manj prihodkov iz prispevkov oziroma drugačno razmerje med vplačili in pravicami.
Gospodarski krog pri tem poudarja, da so zgornje meje že del sistema socialnih pravic. Pokojnine, bolniška in starševska nadomestila imajo omejitve, medtem ko pri plačilu prispevkov takšne splošne zgornje meje ni. Njihov argument je, da lahko pretirana obremenitev najvišjih plač začne zavirati ravno dejavnosti, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost.
Država bo morala pri tem tehtati. Po eni strani želi ohraniti prihodke za financiranje socialne države, po drugi pa ustvariti okolje, v katerem se podjetjem splača zaposlovati in razvijati najbolj iskane kadre v Sloveniji.
Gospodarski krog razvojne kapice zato ne vidi kot končne rešitve, ampak kot začetek širše spremembe poslovnega okolja. Predlagajo nadaljnje ukrepe na področju produktivnosti, investicij, digitalizacije, debirokratizacije in razvoja kadrov.
Slovenija se po njihovem mnenju ne more dolgoročno razvijati predvsem na podlagi poceni delovne sile. Če želi višje plače, več investicij in več delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, mora podjetjem omogočiti konkurenčnejši strošek dela. Razvojna kapica bo zato test širše davčne politike.
