166 milijard dolarjev carinskih vračil gre podjetjem, potrošniki pa ne bodo dobili ničesar

Ameriški carinski urad je v ponedeljek odprl spletni portal za vračilo 166 milijard dolarjev nezakonito pobranih carin, a nobeno od podjetij v anketi ne namerava denarja deliti s kupci, ki so nosili breme višjih cen.

Portal z imenom CAPE, ki ga upravlja zvezna carinska služba (CBP), omogoča uvoznikom vložitev zahtevkov za vračilo dajatev, ki jih je vrhovno sodišče 20. februarja razveljavilo z glasovanjem šest proti tri. V prvi fazi je do vračil upravičenih 82 odstotkov vseh plačanih dajatev, kar predstavlja 127 milijard dolarjev. Do 9. aprila se je za vračilo prijavilo več kot 56.000 uvoznikov. Po podatkih CBP je carine v času njihove veljavnosti plačalo več kot 330.000 uvoznikov na skupaj 53 milijonov pošiljk.

Ključno vprašanje pa ni, ali bo denar vrnjen, temveč komu. Zahtevke za vračilo lahko vložijo izključno podjetja, ki so carine plačala ob uvozu blaga. Potrošniki, ki so višje stroške nosili v obliki dražjih izdelkov, do vračila niso upravičeni. Anketa med finančnimi direktorji velikih ameriških podjetij, ki jo je objavil CNBC, je bila nedvoumna; od 25 vprašanih nobeden ni navedel, da namerava vračilo deliti s kupci. Šest jih je izrecno povedalo, da tega ne bodo storili, sedem se jih ni opredelilo.

Po oceni investicijske banke Citi so posamezna podjetja upravičena do ogromnih zneskov. Walmart bi lahko prejel 10,2 milijarde dolarjev, Target 2,2 milijarde, Nike milijardo. A te iste trgovske verige so v preteklem letu višje uvozne dajatve prevalile na kupce. Analiza harvardske poslovne šole je pokazala, da je prenos carinskih stroškov na končne cene prispeval 0,76 odstotne točke k letni inflaciji.

Proračunski laboratorij na univerzi Yale je izračunal, da so carine v letu 2025 povprečno ameriško gospodinjstvo stale med 1.700 in 2.400 dolarjev. Breme je bilo izrazito regresivno; gospodinjstva z najnižjimi dohodki so bila obremenjena trikrat bolj kot tista z najvišjimi.

Predsednik Trump je novembra 2025 obljubil, da bo vsakemu državljanu z nizkimi in srednjimi dohodki izplačal dividendo v višini 2.000 dolarjev iz prihodkov od carin. Obljuba ni bila nikoli uresničena, saj so strokovnjaki po odločitvi vrhovnega sodišča ocenili, da so možnosti za takšno izplačilo praktično enake nič. Za neposredna izplačila bi bila potrebna odobritev Kongresa, v katerem pa sta oba domova že izglasovala nestrinjanje s carinsko politiko.

Potrošnikom tako ostajajo le kolektivne tožbe, ki so jih kupci že vložili proti podjetjem Costco, FedEx in UPS. Med velikimi korporacijami je le dostavna služba FedEx javno obljubila, da bo vračila prenesla na stranke, ki so carine plačale ob dostavi mednarodnih paketov. Direktor Costca je vlagateljem povedal, da bo podjetje denar vrnilo prek nižjih cen, ne pa z neposrednimi vračili.

Carinski urad ocenjuje, da bo veljavne zahtevke obdelal v 60 do 90 dneh, a pravni strokovnjaki opozarjajo, da bo postopek za manjša podjetja brez pravne pomoči znatno daljši. Nekatera podjetja so že poročala o tehničnih težavah s portalom, ki lahko v skrajnem primeru privedejo do trajne izgube pravice do vračila.

Zgodba o 166 milijardah je obenem zgodba o asimetriji v carinskem sistemu. Carine so bile pobrane od uvoznikov, stroške so plačali potrošniki, denar pa se zdaj vrača podjetjem. Edini, ki v tej enačbi niso ničesar dobili, so navadni kupci.