17,3 odstotka uvoženega utekočinjenega plina v EU je iz Rusije, delež zrasel kljub napovedanemu izhodu

V prvem četrtletju leta 2026 se je vrednost uvoza nafte v EU rahlo zvišala za 0,8 odstotka, obseg pa se je zmanjšal za 0,6 odstotka glede na povprečje leta 2025. Bolj nazorni premiki so se zgodili pri plinu. Vrednost uvoza utekočinjenega plina (LNG) je padla za 8 odstotkov, čeprav je obseg hkrati narasel za 2,9 odstotka, kar pomeni, da je cena LNG na enoto padla. Uvoz plina po plinovodih je upadel tako po vrednosti (12,7 odstotka manj) kot po obsegu (4 odstotke manj), kar kaže na splošno upadanje povpraševanja po tej obliki plina.

Podatki sredi vojne na Bližnjem vzhodu, ki je v zadnjih mesecih že vplivala na cene nafte in plina po vsej Evropi. Najbolj nazorno to kaže prerazporeditev dobaviteljev znotraj uvoza utekočinjenega plina.

Delež Rusije v uvozu utekočinjenega plina v EU je v prvem četrtletju 2026 znašal 17,3 odstotka, kar je občutno več kot 13,9 odstotka, kolikor je znašalo povprečje za celotno leto 2025, kaže najnovejša objava Eurostata. Gre za vztrajen trend rasti, čeprav je Bruselj že večkrat napovedal popolno opustitev ruskega plina kot del odziva na vojno v Ukrajini. Prepoved kratkoročnih pogodb za uvoz ruskega LNG sicer že velja od konca aprila, a dolgoročne pogodbe ostajajo dovoljene do začetka leta 2027, kar pojasnjuje, zakaj se delež Rusije še zvišuje namesto zmanjšuje.

Hkrati je delež Katarja padel na 6,6 odstotka uvoženega LNG, kar je manj kot 8,9 odstotka v celotnem lanskem letu. Posledica je, da EU izpadli katarski plin nadomešča predvsem z ameriškim in ruskim, kar dolgoročno pomeni večjo, ne manjšo odvisnost od dveh geopolitično občutljivih virov.

Delež ZDA, ki ostajajo največji posamezni dobavitelj LNG v EU, je v tem četrtletju znašal 57,4 odstotka, kar je podobno kot v preteklih četrtletjih. Sprememba torej ni v ameriškem deležu, temveč v tem, da Rusija nadomešča izpad Katarja hitreje kot kateri koli drug alternativni vir.

Padec vrednosti uvoza LNG ob hkratnem porastu obsega kaže, da je povprečna cena utekočinjenega plina na enoto v prvem četrtletju padla. Za evropske, tudi slovenske porabnike energije je to dobra novica, saj nižje cene LNG na svetovnih trgih praviloma vplivajo tudi na ceno plina na evropski borzi TTF.

Plin po plinovodih je šel v nasprotno smer. Tako vrednost kot obseg uvoza sta upadla, kar kaže, da evropski kupci v tem segmentu zmanjšujejo povpraševanje, verjetno tudi zaradi dobre zapolnjenosti plinskih skladišč in postopnega prehoda na druge vire energije.

Za Slovenijo, kjer 80 odstotkov plinske oskrbe obvladuje Geoplin in kjer plin prihaja po plinovodih brez lastnega LNG terminala, je neposredna izpostavljenost spremembam v strukturi LNG dobaviteljev manjša. Posredno pa jo občuti prek cen na evropski borzi TTF, ki sledijo globalnim gibanjem ponudbe. Glavni signal iz Eurostatovih podatkov je, da se je geopolitično tveganje pri oskrbi s plinom v zadnjem četrtletju povečalo, ne zmanjšalo, kljub deklarirani politiki EU o postopnem izhodu iz ruskega energenta.