2.000 ladij čaka v Zalivu, Brent prebil 126 dolarjev, Wall Street pa postavlja rekorde: april v dveh svetovih

Dan, ko je Wall Street slavil najboljši mesec v petih letih, je v Hormuški ožini skozi procep med ameriškimi in iranskimi vojnimi ladjami preplulo deset plovil. Pred dvema mesecema jih je bilo 140 na dan. S&P 500 je v četrtek prvič zaprl nad 7.200 točkami, Dow Jones je poskočil za 790 točk na 49.652, Nasdaq je dosegel rekordno raven, in vse to v mesecu, ko je referenčna cena nafte Brent za kratek čas prebila 126 dolarjev za sodček, kar je najvišja raven od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu, poroča CNBC. Do zaprtja evropskih borz se je Brent vrnil na 114 dolarjev, a to je še vedno skoraj dvakrat več kot konec februarja, poroča CNN.

Ameriški korporativni dobički, gnani z umetno inteligenco, farmacijo in industrijo, so v četrtek dosegli rekordne ravni, medtem ko je preostali svet plačeval posledice energetskega šoka, ki ga te iste borze komaj zaznavajo. Industrijski velikan Caterpillar je ob četrtletnih rezultatih, ki so presegli napovedi, pridobil skoraj deset odstotkov in sam pognal Dow navzgor. Delnice Eli Lilly so ob izjemni rasti prodaje zdravil za debelost in sladkorno bolezen rasle za podoben odstotek. Alphabet je ob presenetljivi rasti prihodkov iz storitev oblaka za 63 odstotkov poskočil za deset odstotkov in zabeležil najboljši mesec od leta 2004, medtem ko je Tom Graff, direktor naložb pri družbi Facet, za CNBC ocenil, da ob četrtletnih poročilih tehnoloških velikanov trg pravzaprav ni izvedel ničesar novega, kar je po njegovem pozitivno.

Meta Platforms je v istem četrtku izgubila skoraj devet odstotkov, potem ko je dvignila letno napoved kapitalskih izdatkov za umetno inteligenco na do 145 milijard dolarjev. Microsoft je zdrsnil za skoraj štiri odstotke z enakim razlogom: izdatki za infrastrukturo AI naj bi letos dosegli 190 milijard dolarjev. Nvidia je popustila za tri odstotke. Rotacija iz tehnologije v tradicionalne panoge je bila tako izrazita, da je indeks malih podjetij Russell 2000 presegel vse večje indekse z 2,12-odstotno rastjo. Od skoraj 1.900 podjetij v tem indeksu so rasle delnice pri več kot 1.300.

Medtem ko so se na Wall Streetu vlagatelji selili iz čipov v Caterpillarjeve bagre, je po podatkih NBC News skozi Hormuško ožino dnevno prehajalo le okoli deset ladij, približno 2.000 plovil pa je ostalo ujetih v Perzijskem zalivu. Goldman Sachs ocenjuje, da je izvoz skozi ožino padel na komaj štiri odstotke običajnega obsega, iranski izvoz surove nafte pa se je po podatkih analitične družbe Kpler zrušil z 2,1 milijona sodčkov na dan na 567.000. Skok Brenta nad 126 dolarjev je sprožilo poročanje Axiosa, da bo ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) predsedniku Trumpu predstavilo načrte za morebitni val udarnov proti Iranu. Trump je isti dan zavrnil iranski predlog za odprtje ožine in napovedal, da bo morska blokada trajala, dokler Teheran ne pristane na jedrski sporazum. Washington pripravlja mednarodno koalicijo za obnovo plovbe, poimenovano Maritime Freedom Construct, a Pentagon opozarja, da bo razminiranje trajalo najmanj šest mesecev. Združeni arabski emirati so dan pred tem napovedali izstop iz OPEC-a, ki začne veljati danes.

Plovne poti, skozi katere je pred vojno potovala petina svetovnega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), so zdaj zaprte, in evropski trg plina to občuti: referenčna cena TTF je v četrtek končala pri 46,90 evra za megavatno uro, kar je 47 odstotkov več kot pred letom. Skladišča plina v EU so polna le 31-odstotno, kar je 17,5 odstotne točke manj kot ob istem času lani in skoraj 30 odstotnih točk pod petletnim povprečjem, medtem ko morajo po evropski uredbi do 1. novembra doseči 90 odstotkov.

ECB je obrestne mere pustila nespremenjene pri dveh odstotkih, kot smo podrobno analizirali v včerajšnji rubriki na Lider.si, Christine Lagarde pa je s pripombo, da bo svet guvernerjev čez šest tednov bolje opremljen za oceno posledic konflikta, v igri pustila scenarij dviga obrestnih mer junija. Trgi že vračunavajo 50 bazičnih točk zaostritve do konca leta. Bank of England je obrestne mere prav tako ohranila, guverner Andrew Bailey pa je opozoril na možnost odločnejšega odziva, če se gospodarski vpliv konflikta zaostri. Na zadnjem zasedanju Feda pod Powellovim vodstvom je dan prej prišlo do prvega dramatičnega razkola v odboru po letu 1992: štirje od dvanajstih glasujočih članov so nasprotovali odločitvi.

Za ECB je četrtek prinesel najslabšo možno kombinacijo podatkov. Inflacija v evrskem območju je aprila poskočila na tri odstotke, najvišjo raven od septembra 2023, v celoti zaradi podražitve energentov, medtem ko se je osnovna inflacija brez energije obenem znižala na 2,2 odstotka. BDP evroobmočja je v prvem četrtletju narastel le za 0,1 odstotka. Ekonomisti Berenberga so v analizi zapisali, da evropska gospodarstva že trpijo za stagflacijo in bodo letos rasla počasneje kot lani, dokler bo Hormuška ožina zaprta. Peter Vanden Houte iz ING Bank je opozoril, da šibka rast BDP še ne zajema polnega vpliva energetskega šoka, saj se je vojna začela šele konec februarja. Nemčija je v prvem četrtletju presenetila z 0,3-odstotno rastjo, Francija je stagnirala.

Evropske borze so kljub vsemu dan končale v zelenem. Stoxx 600 je pridobil 1,4 odstotka, FTSE 100 1,62 odstotka, frankfurtski DAX 0,9 odstotka, pariški CAC 40 pa je komaj ostal v pozitivnem z 0,1 odstotka. Rolls-Royce je izstopal s šestodstotno rastjo ob potrditvi celoletnih napovedi kljub motnjam na Bližnjem vzhodu. Stellantis je medtem izgubil sedem odstotkov ob šibkih prihodkih, Credit Agricole šest in pol odstotka, Technip Energies pa 8,6 odstotka po znižanju celoletne napovedi zaradi motenj, neposredno povezanih z bližnjevzhodno krizo. Zlato je ob koncu dneva poskočilo za dobrih sto dolarjev na 4.654 dolarjev za unčo, rentabilnost desetletnih ameriških državnih obveznic pa je ostala v bližini 4,6 odstotka.

V zadnjih dveh mesecih so trgi nekajkrat stavili na hitro razrešitev konflikta in vsakič izgubili. Nafta je padla, ko so se začeli pogovori v Islamabadu, in poskočila, ko so propadli. Padla je ob razglasitvi premirja in poskočila, ko je Iran začel zaračunavati tranzitne pristojbine. Goldman Sachs opozarja, da bi nafta ob podaljšanju blokade lahko dosegla 140 do 150 dolarjev za sodček. IEA napoveduje, da bo upadanje povpraševanja v drugem četrtletju najostrejše od prvega vala covida. Ameriški BDP raste po dvoodstotni stopnji, a indeks osebne potrošnje PCE se je pospešil, kar centralnim bankam odvzema prostor za popuščanje. Rekordi na Wall Streetu so posledica dobičkov, ki so jih podjetja ustvarila pred polnim učinkom energetskega šoka. Naslednji četrtletni rezultati bodo prvi, ki bodo pokazali, ali je nafta pri 126 dolarjih že na računu.