31.325 obvestil zaposlenim, da delodajalec zanje ni obračunal prispevkov za pokojnino

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je lani zaposlenim poslal 31.325 obvestil, da njihov delodajalec zanje ni predložil obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače. Za obračune plač od oktobra 2024 do septembra 2025 je delodajalcem poslal še 11.924 pozivov, naj plačo izplačajo in obračun oddajo, kažeta podatka iz letnega poročila zavoda za leto 2025.

Obdobje iz takega obvestila se zaposlenemu po 134.a členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje v pokojninsko dobo tudi takrat, ko prispevki niso niti obračunani niti plačani. Pokojninska osnova te zaščite nima. Po 30. členu istega zakona pokojninsko osnovo tvori mesečno povprečje osnov, od katerih so bili prispevki plačani. Koledarsko leto, v katerem prispevki niso plačani za najmanj šest mesecev zavarovanja, se pri izračunu preskoči.

Na avgustovskem seznamu nepredlagateljev obračunov Finančne uprave Republike Slovenije je 1.360 zavezancev, 1.188 med njimi pa ni v stečaju ali likvidaciji, kaže izračun Lider.si. Izračun temelji na seznamu, ki ga je uprava pripravila 10. avgusta s podatki na dan 25. julija, stečaj in likvidacija pa sta razbrana iz naziva subjekta. Na seznamu davčnih neplačnikov iste uprave je delež subjektov v stečaju ali likvidaciji 41,9 odstotka, na seznamu nepredlagateljev pa 12,6 odstotka.

Seznama objavlja uprava po 20. členu Zakona o davčnem postopku enkrat mesečno, najpozneje do 10. dne v mesecu. Na seznam nepredlagateljev se uvrsti zavezanec, ki do 25. dne v mesecu pred mesecem razkritja ni predložil obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec. Obračun mora delodajalec oddati najpozneje na dan izplačila plače, obračunane prispevke in davke pa plačati v petih dneh.

Od leta 2017 delodajalci podatkov o pokojninski osnovi ne sporočajo več na obrazcu M-4. Obrazec za zaposlene oblikuje zavod sam iz obračunov davčnega odtegljaja, ki jih prejme od Finančne uprave, in to le, če so vsi obračuni za posamezno leto zavarovanja pravilno izpolnjeni in oddani. Lani je zavod prejel 49.789.368 takih obračunov.

Kot prekrškovni organ je zavod lani obravnaval 9.558 zavezancev. Pri 68 odstotkih obravnavanih zavezancev podatki o osnovah za delavce v delovnem razmerju za leti 2023 in 2024 niso oblikovani, ker zavezanci po odredbi zavoda niso odpravili napak na obrazcih REK-O. Prekrškovni postopek je zavod uvedel zoper 8.534 zavezancev, v 7.515 zaključenih zadevah pa izdal 2.775 plačilnih nalogov v skupni višini 2.353.100 evrov in 5.980 opominov.

Zaščita iz 134.a člena velja za zavarovance, vključene v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja, in za napotene delavce. Poslovodne osebe v svoji družbi, funkcionarji in zaposleni pri delodajalcih s sedežem v tujini so izvzeti, navaja zavod v pojasnilu o zavarovanju delavcev v delovnem razmerju na svoji spletni strani. Zanje velja osnovno pravilo iz 133. člena, po katerem se v zavarovalno dobo šteje le obdobje s plačanimi prispevki.

Obvestil zavarovancem je zavod lani poslal 7,2 odstotka manj kot leta 2024, ko jih je bilo 33.773, pozivov delodajalcem pa šest odstotkov manj od 12.680 iz istega leta. V 1.024 primerih prekrškovni organ postopka ni uvedel, ker so bili podatki o osnovah na dan obravnave že oblikovani in ker je presodil, da zaradi prekoračitve roka popravkov niso nastale večje škodljive posledice za zavarovance. Zavod v poročilu ugotavlja, da so zavezanci pri odpravi napak na obračunih pretežno aktivno sodelovali.

Obvestila zavod po elektronski poti posreduje tudi Finančni upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Finančna uprava lahko pravni osebi, ki obračuna davčnega odtegljaja ne predloži, po 397. členu Zakona o davčnem postopku izreče globo od 1.200 do 15.000 evrov, srednji ali veliki družbi od 3.200 do 30.000 evrov, samostojnemu podjetniku pa od 800 do 10.000 evrov.