Novela Zakona o gospodarskih družbah bo vsem delniškim družbam dovolila izdati delnice z največ desetkratnikom glasov, ki ustanovitelju ohranjajo nadzor po vstopu na borzo, čeprav je med 73.803 slovenskimi gospodarskimi družbami le 343 velikih, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall. Vlada in Evropska komisija reformo utemeljujeta s tezo, da se lastniki uspešnih podjetij izogibajo kapitalskim trgom iz strahu pred izgubo nadzora.
V Sloveniji je bilo leta 2024 po podatkih Statističnega urada 234.446 podjetij, skoraj 54 odstotkov več kot leta 2008. Delnice med njimi izdaja izključno delniška družba, večina podjetij pa posluje kot družba z omejeno odgovornostjo ali kot samostojni podjetnik. Najštevilnejše so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti z 41.970 podjetji, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih pa se je število podjetij od leta 2008 povečalo s 4.927 na 12.928. Za uporabo večkratne glasovalne pravice bi se moralo tako podjetje najprej preoblikovati v delniško družbo in šele nato stopiti na borzo, dve oviri, ki ju sprememba glasovalnih pravic ne odpravlja.
Direktiva 2024/2810, ki jo mora Slovenija uveljaviti do 5. decembra 2026, državam nalaga le, da večkratni glas dovolijo podjetjem, ki prvič uvrščajo delnice v večstranski sistem trgovanja, vključno z rastočimi trgi za mala in srednja podjetja. Predlagatelj je izbral širši pristop in možnost po nemškem zgledu odprl vsem delniškim, komanditnim delniškim in evropskim delniškim družbam, ne glede na to, ali merijo na borzo. Statut bo lahko določil delnice z večkratno glasovalno pravico, pri družbah na organiziranem trgu pa te pravice ugasnejo po desetih letih od uvrstitve, z možnostjo enkratnega podaljšanja za nadaljnjih deset let.
| SLOVENSKE GOSPODARSKE DRUŽBE PO VELIKOSTI (2025) | ||
|---|---|---|
| Velikost | Število družb | Delež v dodani vrednosti |
| Mikro | 61.740 | 12,1 % |
| Majhne | 10.387 | 25,6 % |
| Srednje | 1.333 | 21,6 % |
| Velike | 343 | 40,7 % |
| Skupaj | 73.803 | 100 % |
 Vir: CompanyWall na podlagi evidenc AJPES | ||
Prvo kotacijo Ljubljanske borze sestavlja osem delnic, sam indeks SBITOP pa 11, med katerimi Krka, NLB in Petrol nosijo 67 odstotkov njegove vrednosti. Likvidnost ostaja plitva in posamezni večji posli so indeks v zadnjih mesecih večkrat zamaknili za odstotek. Zadnja uvrstitev, delnice zavarovalnice Vzajemna marca 2026, je bila posledica zakonskega statusnega preoblikovanja. Zavarovalnica pri tem ni zbrala svežega kapitala, prave prve javne ponudbe delnic z zbiranjem kapitala na borzi pa ni bilo že vrsto let.
Preberite več:
Predlagatelj se opira na tuje izkušnje, kjer strah pred izgubo nadzora odvrača ustanovitelje od borze, in navaja, da je nemško vlado k spremembi leta 2023 pahnil odhod podjetij, kot je BioNTech, na ameriške borze. Na Švedskem večkratni glas ni ovira za globino trga. Delež podjetij s tako strukturo na stockholmski borzi se že desetletja giblje med 40 in 87 odstotki. Francija, Italija in Združeno kraljestvo so ga dovolili že prej. Odpravo strukturne ovire ni pošteno meriti s številom uvrstitev v prvem letu, ker se učinek pokaže čez leta. Tak sklep drži le ob zalogi delniških družb, pripravljenih na uvrstitev, ki je slovenske številke ne pokažejo.
Novela bo veljala za vse delniške družbe, izdati delnice z večkratnim glasom in jih uvrstiti na borzo pa lahko le tisti del gospodarstva, ki je za to dovolj velik in ustrezno organiziran. Velikih družb je 343, prvo kotacijo Ljubljanske borze pa sestavlja osem delnic.
