40 odstotkov prehodov skozi Hormuz brez sledi, cena nafte stoji na nepreverljivem podatku

Ameriški minister za energetiko Chris Wright je 11. avgusta ocenil, da je sedemdnevno povprečje izvoza nafte skozi Hormuško ožino okrevalo na približno devet milijonov sodov na dan, zaslugo pa pripisal usklajenemu delovanju ameriške vojske in zalivskih zaveznikov. Raziskovalna hiša Commodity Context, ki jo vodi Rory Johnston iz Toronta, je za isti teden izračunala vrh drsečega povprečja pri približno sedmih milijonih sodov. Razlika med ocenama znaša dva milijona sodov na dan, kar je desetina predvojnega pretoka, ocenjenega na približno 20 milijonov sodov nafte in naftnih derivatov dnevno.

Obe oceni izhajata iz istega tehničnega vira. Sistem za samodejno prepoznavanje ladij AIS oddaja identiteto, položaj in smer plovila, uporabnost sistema pa je odvisna od tega, ali posadka oddajnik pusti prižgan. Analitska hiša Kpler je med 1. marcem in 19. majem zabeležila 895 prehodov skozi ožino. Po uradni ločevalni shemi Mednarodne pomorske organizacije jih je šlo 58 oziroma 6,4 odstotka, po iranskem alternativnem koridorju 53 odstotkov, preostalih 40,6 odstotka pa po temnih ali neznanih poteh z izklopljenim oddajnikom.

Štirje od desetih prehodov ne pustijo uporabnega zapisa o poti. Kpler ob svojih podatkih navaja, da bo plovila, ki so ožino prečkala brez signala, morda prepoznal šele pozneje. Objavljena števila so spodnja meja dejanskega prometa.

Razkorak med napovedanim in izmerjenim prometom je Kpler dokumentiral na posameznem primeru. Iranska tiskovna agencija Fars, ki je blizu oblasti, je poročala, da je Teheran po lastnih upravljavskih protokolih dovolil prehod približno 30 plovilom. Kpler je od teh prepoznal 11 plovil, med njimi pet tankerjev za utekočinjeni naftni plin in dva velika tankerja za surovo nafto.

Japonski veliki tanker Eneos Endeavor je 9. maja v območju pretovarjanja pri Dubaju izklopil oddajnik in se 13. maja zvečer znova pojavil pred obalo Muscata v Omanu. O poti, po kateri je prečkal ožino, javnega zapisa ni. Na krovu je imel približno 1,2 milijona sodov kuvajtske in 700.000 sodov emiratske nafte, natovorjene konec februarja in ujete v Zalivu več kot dva meseca.

Podjetje za pomorsko obveščanje Windward je za ponedeljek, 10. avgusta, naštelo deset prehodov skozi ožino, pred vojno pa jih je bilo približno 130 na dan. V soboto, 15. avgusta, je ožino prečkalo pet tovornih plovil, v nedeljo pa nobeno. Konec prejšnjega tedna jih je bilo 31.

Motnje satelitske navigacije so v kriznem obdobju v enem dnevu prizadele do 3.000 plovil, navaja Kpler. Odstopanje položaja ima v takem okolju po tej razlagi drugačen pomen kot v mirnem plovnem območju, ker zapisa ni mogoče brati brez konteksta motnje.

Odklon od uradne sheme je izgubil pomen opozorilnega znaka. Med plovili pod sankcijami je uradno pot uporabilo 2,6 odstotka, med plovili senčne flote 5,6 odstotka, med preostalim komercialnim prometom pa 9,8 odstotka. „Vprašanje ni več, zakaj je plovilo odstopilo od sheme, ko odstopajo skoraj vsa,” je v analizi na spletišču Kpler zapisala analitičarka za trgovinska tveganja Ana Subasic. Ob morebitnem sporu o sankcijah, zavarovalnem zahtevku ali arbitraži po ladjarski pogodbi se po njenem opozorilu ne bo presojalo, ali je do odklona prišlo. Vprašanje bo, ali obstaja sočasna dokumentacija o razlogih zanj.

Skozi ožino je med 1. marcem in 19. majem plulo 622 različnih plovil. Starih 20 let ali več je bilo 365 plovil oziroma 58,7 odstotka. Zunaj kritja Mednarodne skupine klubov P&I, ki zavaruje okoli 90 odstotkov svetovne čezoceanske tonaže, jih je delovalo 55,5 odstotka, brez klasifikacije IACS 48,1 odstotka, brez podatka o upravljavcu po kodeksu ISM pa 27,3 odstotka. Iranska zastava je bila z 18,6 odstotka najpogostejša, sledili sta ji Panama in Liberija. Od 124 prehodov tankerjev za surovo nafto so jih 75 opravila plovila pod sankcijami.

Ameriška vlada ima pri merjenju na voljo satelitske in mornariške vire, ki jih komercialne platforme nimajo, sledilniki pa svoje številke sami opisujejo kot nepopolne. Obe oceni sta meji istega razpona.

June Goh, višja analitičarka trga nafte pri singapurski družbi Sparta Commodities, je za Al Jazeero ocenila, da proizvodnja Opeca ne more narasti, dokler pretok skozi ožino ne steče normalno v obe smeri. Cene po njeni oceni ostajajo podprte med 85 in 90 dolarji za sod, dokler v pogajanjih ne pride do premika. Ameriška uprava za energetske informacije v napovedi z 11. avgusta ne pričakuje vrnitve bližnjevzhodne proizvodnje blizu predvojnih ravni pred začetkom leta 2027, ceno nafte Brent pa za leto 2026 postavlja pri povprečnih 87 dolarjih za sod. Center za strateške in mednarodne študije iz Washingtona v svojem pregledu navaja, da nekatera plovila plujejo brez oddajanja signala in v podatke niso zajeta, komercialni promet skozi ožino pa se večinoma ni obnovil.

Eneos Endeavor je bil drugi japonski tanker za surovo nafto, ki je od konca februarja prečkal Hormuško ožino. Prvi je bil aprila tanker Idemitsu Maru, ki je svoj položaj oddajal ves čas plovbe.