5 davčnih sprememb nove vlade, od 40-odstotne dohodnine do olajšave 3.000 evrov za mlade

Nova vlada Janeza Janše je v državni zbor vložila listo ministrskih kandidatov, na kateri tri ključne gospodarske resorje prevzemajo Andrej Šircelj (finance), Anže Logar (gospodarstvo) in Jernej Vrtovec (infrastruktura in energetika). Njihova prva skupna naloga je davčna reforma iz koalicijske pogodbe, ki spreminja dohodninsko lestvico in po napovedih koalicije zvišuje neto plače zaposlenih.

Šircelj finančno ministrstvo pozna. Vodil ga je v tretji Janševi vladi med letoma 2020 in 2022, marca 2022 pa sprejel dohodninsko reformo, ki je najvišjo davčno stopnjo znižala s 50 na 45 odstotkov in zastavila postopni dvig splošne olajšave na 7.500 evrov do leta 2025. Vlada Roberta Goloba je reformo leta 2022 razveljavila: splošna olajšava se od leta 2023 ni več samodejno zviševala, najvišja stopnja pa se je vrnila na 50 odstotkov. Reforma iz koalicijske pogodbe v glavnih obrisih obnavlja tisto iz leta 2022.

Reformo sestavlja pet sprememb. Najvišji, 50-odstotni dohodninski razred se ukinja in z naslednjim združuje na enotno 40-odstotno stopnjo. Splošna olajšava, ki letos znaša 5.551,93 evra, naj bi se postopno zviševala v skladu z minimalnimi življenjskimi stroški. Mladi do dopolnjenega 29. leta dobijo dodatno olajšavo v višini 3.000 evrov, kar ob bruto plači okoli 1.600 evrov prinese približno 40 evrov višjo mesečno neto plačo, pri višjih plačah pa več. Dosedanja olajšava za to skupino, uvedena pod Golobovo vlado, znaša 1.300 evrov. Za višje dohodke je predvidena razvojna kapica, pri kateri bi prispevki za socialno varnost prenehali rasti nad pragom 2,5-kratnika do 3-kratnika povprečne plače, torej med približno 6.500 in 7.800 evri bruto. Koalicija jo namerava uvesti v roku enega leta. Peta sprememba zadeva samostojne podjetnike, ki jim pogodba obljublja ugodnejšo obravnavo normirancev in pavšalno obdavčitev za nekatere panoge do 350.000 evrov letnih prihodkov.

Gospodarski resor prevzema Anže Logar. Pogodba zanj predvideva nadgradnjo davčnih olajšav za naložbe v razvoj, digitalizacijo in raziskave do 40 odstotkov ter spodbude za vlaganja v zagonska in hitrorastoča podjetja, Demokrati pa napovedujejo podjetjem prijaznejše poslovno okolje.

Energetiko prevzema Jernej Vrtovec, predsednik NSi, ki je zanjo napovedal pospešitev projekta drugega bloka jedrske elektrarne Krško in gradnjo hidroelektrarn.

Reforma znižuje dohodnino, hkrati pa se koalicija zavezuje, da ne bo uvajala novih davkov in da rast javnih izdatkov ne bo presegla inflacije. Fiskalni svet je koalicijsko pogodbo ocenil kot pretežno nedorečeno in opozoril, da bi povečanje izdatkov lahko preseglo rast prihodkov, zato od vlade pričakuje natančno opredelitev javnofinančnih posledic. Ocene fiskalnega učinka reforme koalicija ob podpisu pogodbe ni objavila. V Gospodarski zbornici Slovenije spremembe pozdravljajo. Generalna direktorica Vesna Nahtigal je ocenila, da gredo v smeri razvoja in večje produktivnosti gospodarstva, ob tem pa opozorila na pomen vzdržnosti javnih financ.

Vse našteto so zaenkrat zaveze iz koalicijske pogodbe, zakoni pa še niso sprejeti. Predstavitve ministrskih kandidatov pred delovnimi telesi državnega zbora se začnejo prihodnji teden, nova vlada pa bi lahko zaprisegla do konca tedna.