55 točk za Krko in konec zelenega zavajanja v ocenah ESG

Farmacevtska Krka je decembra 2025 od agencije S&P Global v oceni trajnostnosti prejela 55 točk od stotih, NLB pa je konec leta 2024 oceno tveganja pri Morningstar Sustainalytics znižala na 10,5 in se uvrstila med banke z nizkim tveganjem. Po takih ocenah se ravnajo vlagatelji in posojilodajalci, doslej pa ni nihče nadziral tistih, ki jih izdajajo. Prav to se 2. julija spremeni, ko se v vseh državah članicah Evropske unije, vključno s Slovenijo, začne uporabljati uredba o ocenah ESG, znana po polnem imenu kot uredba o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov.

Ocene istega podjetja so se pri različnih agencijah doslej razhajale do nerazpoznavnosti. Raziskava ekonomistov Floriana Berga, Juliana Kölbla in Roberta Rigobona, opravljena v okviru projekta Aggregate Confusion na MIT Sloan, je pokazala, da je povprečna korelacija med ocenami šestih vodilnih agencij le 0,54; kreditne ocene Moody’s in S&P se ujemajo skoraj povsem, pri vrednosti blizu 1. Družba, ki je pri enem ocenjevalcu odlična, je lahko pri drugem povprečna, razpršenost ocen pa je Rigobon primerjal s konfeti.

Na to neenotnost odgovarja Uredba (EU) 2024/3005, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela 27. novembra 2024. Prvič doslej bodo ponudniki ocen ESG pod neposrednim nadzorom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA). Ker je to uredba in ne direktiva, velja neposredno, brez prenosa v nacionalno zakonodajo, nadzor pa je v celoti zaupan ESMA in ne nacionalnim regulatorjem, kar jo loči od predpisov, kot sta MiCA in DORA.

Pod nova pravila sodi vsakdo, ki na poklicni podlagi izdaja, objavlja ali razširja ocene ESG v Uniji, od velikih svetovnih agencij, kot so Morningstar oziroma Sustainalytics, MSCI, ISS in S&P Global, do manjših specializiranih hiš; zajeti so tudi ponudniki iz tretjih držav, kadar se njihove ocene uporabljajo v EU. Vsi morajo pridobiti dovoljenje ESMA ali se pri njem registrirati, tisti z manjšimi prihodki od te dejavnosti, do 50 milijonov evrov na leto, pa lahko računajo na blažji režim. Agencijam uredba prepoveduje, da bi istim ocenjevanim podjetjem prodajale tudi svetovalne storitve, in zahteva jasno ločitev dejavnosti, obvladovanje nasprotij interesov ter poštene provizije.

Slovenskim podjetjem nova pravila obetajo preglednejše in bolj primerljive ocene ter več pričakovanj, saj banke pogoje posojil vse pogosteje vežejo na trajnostne kazalnike. Posredno uredba posega tudi v pravila o trajnostnem razkrivanju (SFDR), zato bodo morali upravljavci premoženja in finančni svetovalci, ki se v trženju sklicujejo na neko oceno ESG, odslej razkriti naravo in vir te ocene. Pri ocenah ESG slovenska Agencija za trg vrednostnih papirjev ne bo izdajala dovoljenj, saj ta ostajajo pri ESMA, bo pa sodelovala pri izmenjavi informacij; trajnostno regulativo že obvladuje, saj nadzira izdaje evropskih zelenih obveznic in javne družbe redno opozarja na novosti pri poročanju.

Enotni nadzor prihaja natanko v trenutku, ko Bruselj pod pritiskom gospodarstva trajnostni sveženj raje krči kot širi in ko očitki o regulativni preobremenjenosti naraščajo. Ravno neenotnost dosedanjih ocen, iz katere izhajajo tveganja zelenega zavajanja, je bila glavni argument zakonodajalca za skupna pravila.

Obstoječi ponudniki ocen ESG morajo ESMA o nameri nadaljnjega delovanja v Uniji obvestiti do 2. avgusta 2026, vlogo za dovoljenje ali priznanje pa oddati v štirih mesecih po začetku uporabe uredbe.