551 bencinskih servisov in noben predpis, ki bi določal, koliko jih Slovenija potrebuje

Slovenija ima 25,2 bencinskega servisa na 100.000 prebivalcev, povprečje Evropske unije pa znaša 25,1, kaže izračun Lider.si na podlagi podatkov združenja FuelsEurope in Eurostata. Predpisa, ki bi to razmerje določal ali varoval, v slovenski zakonodaji ni.

Združenje FuelsEurope je za leto 2025 v Sloveniji naštelo 536 bencinskih servisov, v Avstriji 2.694, na Hrvaškem 908 in v Italiji 21.700. Eurostat je 1. januarja 2025 v Sloveniji naštel 2.130.900 prebivalcev. Avstrija ima po istem izračunu 29,3 servisa na 100.000 prebivalcev, Hrvaška 23,4, Italija pa 36,8. Italijanska mreža je na prebivalca za 46 odstotkov gostejša od slovenske. Slovenija in Hrvaška sta po navedbah Petrola edini članici Evropske unije z regulirano ceno naftnih derivatov in imata med primerjanimi štirimi državami najredkejši mreži.

Državni portal Goriva.si je 31. avgusta 2026 navajal 551 prodajnih mest. Podatek združenja FuelsEurope se nanaša na leto 2025 in izvira iz nacionalnih naftnih združenj ter komercialnih podatkovnih zbirk, izvoz portala Goriva.si pa zajema prodajna mesta, ki na dan zajema objavljajo ceno. Izračun Lider.si na podlagi tega izvoza kaže, da Petrol upravlja 313 prodajnih mest, madžarska družba MOL 133, Shell 48, Maxen 21, neodvisni distributerji pa 36. Petrol in MOL skupaj obvladujeta 446 prodajnih mest ali 80,9 odstotka mreže. Zunaj avtocest in hitrih cest, kjer velja regulirana cena, stoji 495 servisov, od tega jih 275 upravlja Petrol.

Nadzorni svet Petrola je 27. avgusta obravnaval osnutek protokola, ki po besedah predsednice nadzornega sveta Vesne Južne predvideva „omejitve točenja goriv ali celo zapiranje prodajnih mest“. Izjavo je dala v sporočilu za javnost, ki ga je družba objavila ob obravnavi polletnih rezultatov.

Agencija za varstvo konkurence je v raziskavi trga pogonskih goriv zapisala, da mora vlagatelj, ki želi postaviti bencinski servis, najprej preveriti, ali občinski prostorski načrt na izbrani lokaciji takšno dejavnost dopušča, nato pa pridobiti gradbeno dovoljenje, presojo vplivov na okolje in naravovarstveno soglasje. Koncesionarje za servise ob avtocestah prek javnih postopkov izbira Dars. Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov ureja mehanizem izračuna drobnoprodajne cene, obveznosti obratovanja posameznega prodajnega mesta pa ne določa. Odločitev o zaprtju servisa v Šoštanju ali na Kuzmi sprejme lastnik mreže.

Italijanska vlada je 23. julija 2026 potrdila predlog letnega zakona o trgu in konkurenci, ki po navedbah ministrstva za podjetja in Made in Italy spodbuja zapiranje ali preureditev zastarelih servisov z nizko prodajo. Predlog uvaja sklad s 120 milijoni evrov za obdobje od 2028 do 2030 in nepovratno podporo do 60.000 evrov lastniku, ki servis preuredi v polnilnico za električna vozila ali v prodajno mesto biogoriv. Od 1. januarja 2028 bo nova dovoljenja mogoče pridobiti le za objekte, ki poleg fosilnih goriv ponujajo vsaj eno alternativo.

Italijansko združenje Unem je za konec leta 2024 izračunalo, da je povprečni italijanski bencinski servis prodal 1.368 kubičnih metrov goriva, avstrijski 2.430, nemški 3.620 in francoski 3.750. Italija ima med članicami Evropske unije največ bencinskih servisov, prodaja na servis pa je za 44 odstotkov nižja od avstrijske. Slovenije razpredelnica združenja Unem ne zajema. Petrol v poročilu o poslovanju v prvem polletju 2026 navaja, da je bilo povečano povpraševanje po gorivu najbolj izrazito na prodajnih mestih ob meji in tranzitnih poteh.

Ceno 95-oktanskega bencina pod regulirano prikazuje 21 prodajnih mest, med njimi pa ni nobenega Petrolovega. Osem jih pripada znamki MOL Pay&Go, sedem Shellu, šest pa neodvisnim distributerjem Tankomat, Demol, Discont Oil in West Oil. Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki najvišjo dovoljeno maržo določa pri 0,1150 evra na liter, velja do 15. decembra 2026.