6.292 evrov ima povprečni član dodatnega pokojninskega zavarovanja

Povprečni član dodatnega pokojninskega zavarovanja je imel konec lanskega leta na osebnem računu 6.292 evrov, dobro polovico zneska, do katerega lahko upokojenec v kolektivnem zavarovanju ob izstopu vsa sredstva dvigne naenkrat. Lider.si je povprečje izračunal kot količnik sredstev in števila članov po podatkih Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, ki je na dan 31. decembra 2025 beležilo 640.821 članov in 4,03 milijarde evrov sredstev.

Prag 12.000 evrov velja za člana kolektivnega zavarovanja, ki že prejema pokojnino iz obveznega zavarovanja, član individualnega zavarovanja pa lahko izplačilo odkupne vrednosti ob izstopu zahteva kadar koli.

Ministrstvo za finance je 24. septembra v javno obravnavo poslalo predlog pravilnika o izračunu pokojninskih rent. Pravilnik bi zavarovancem omogočil izbiro med doživljenjsko in časovno omejeno rento ter med rento s stalnim izplačilom in rento, katere izplačila so odvisna od donosa naložb. Pripombe je ministrstvo zbiralo do 8. oktobra. V pojasnilu je zapisalo, da dodatno pokojninsko zavarovanje „ni namenjeno hitremu izplačilu vseh privarčevanih sredstev naenkrat“.

Po izračunu Lider.si na podlagi podatkov Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport konec lanskega leta za 36,8 % članov premij ni vplačeval nihče. Povprečno mesečno vplačilo je lani pri pokojninskih družbah znašalo 98,88 evra, pri vzajemnih in krovnih pokojninskih skladih pa 53,40 evra. Davčna olajšava letos velja za premije do 5,844 % letne bruto plače, največ 3.224,18 evra na leto ali 268,68 evra na mesec.

Drugo strokovno konferenco pokojninskih skladov so v četrtek v Ljubljani pripravili Ljubljanska borza, Modra zavarovalnica, PRVA pokojninska družba, Generali zavarovalnica, Pokojninska družba A, Triglav pokojninska družba in Sava pokojninska družba. Organizatorji so v skupni izjavi kot pomemben korak navedli samodejno vključitev zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje z možnostjo izstopa. Takšen sistem po njihovih navedbah povečuje število vključenih. Na sklepni okrogli mizi je sodeloval tudi Štefan Kušar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. Organizatorji v izjavi ne navajajo, ali je Kušar predlog podprl.

Matti Leppälä, generalni sekretar evropskega združenja pokojninskih skladov PensionsEurope, je po navedbah organizatorjev na konferenci dejal, da bi moralo dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca v Sloveniji postati običajen del delovnega življenja. Uspeh bi bilo po njegovem treba meriti s pokojninskim dohodkom, ki ga ljudje prejemajo, sistem pa naj temelji na preudarnih naložbah, preglednih stroških in zaupanja vrednem upravljanju.

Dino Šterpin, direktor marketinga in prodaje v Triglav pokojninski družbi, je na konferenci opozoril, da doživljenjska renta tudi ob ugodni ponudbi ni prva izbira večine posameznikov in da delež tistih, ki jo izberejo, narašča z višino privarčevanih sredstev. Po njegovem mnenju bi bilo morda učinkoviteje poudarjati znesek, ki ga bo posameznik predvidoma privarčeval do upokojitve, kot pa pričakovano dodatno mesečno pokojnino, ker je ta znesek zlasti za mlajše lahko bolj oprijemljiv cilj. V Pokojninski družbi A predlog pravilnika pozdravljajo, ker prinaša bistveno večjo prožnost in širši nabor možnosti črpanja prihrankov. V PRVI pokojninski družbi navajajo, da so dolgoročni donosi pokojninskih skladov primerljivi z referenčnimi indeksi ali celo boljši od njih, številk o donosih pa niso objavili.

Konec leta 2002 je imelo dodatno pokojninsko zavarovanje 173.044 članov, konec lanskega leta pa 640.821. Med njimi je bilo 235.832 članov, za katere premij ni vplačeval nihče, več, kot jih je imelo zavarovanje konec leta 2002.