Krompirjeve terminske pogodbe so med 21. aprilom in 8. majem poskočile z 2,11 evra na 18,50 evra za 100 kilogramov, poroča Euronews. Na poljih in v skladiščih severozahodne Evrope leži rekordni presežek iste surovine. Skok poganja iranska vojna, natančneje njen vpliv na dobavo gnojil.
Belgija, Nizozemska, Francija in Nemčija so v sezoni 2025/26 zasadile rekordnih 818.800 hektarjev krompirja, 7,4 odstotka več kot leto prej, po podatkih združenja pridelovalcev NEPG. Skupni pridelek je dosegel 27,2 milijona ton. Samo Francija je presežek ocenila na milijon ton. Cene nepogodbenih količin na prostem trgu so padle na 0,50 do 4 evre za 100 kilogramov, po poročanju portala Potato News Today pa so pri nekaterih kakovostih bile celo negativne, pridelovalci so plačevali odvoz s kmetij. Proizvodni stroški so v regiji v sedmih letih narasli za 75 odstotkov na približno 11.300 evrov na hektar.
Slovenija 59 odstotkov krompirja uvaža, pretežno iz teh štirih držav. Stopnja samooskrbe je leta 2024 znašala 41 odstotkov, po podatkih Statističnega urada. Površine s krompirjem so se od leta 1991 zmanjšale s 13.087 na okoli 3.200 hektarjev, po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice. Večjih pridelovalcev s 40 ali več hektarji je po ocenah okoli osem. Hektarski pridelek je bil leta 2024 z 27 tonami najboljši v dveh desetletjih, a obseg pridelave domačih potreb ne pokriva.
| KROMPIR IN GNOJILNA KRIZA, MAJ 2026 | ||
|---|---|---|
| FINANČNI TRG | ||
| Kazalnik | Vrednost | Sprememba |
| Krompirjevi CFD-ji, 21. 4. 2026 | 2,11 EUR/100 kg | – |
| Krompirjevi CFD-ji, 8. 5. 2026 | 18,50 EUR/100 kg | +705 % |
| FIZIČNI TRG (NEPG CONA) | ||
| Prosti odkup (free buy), razpon | 0,50-4,00 EUR/100 kg | pod proizv. stroški |
| Zasajena površina EU-4, 2025/26 | 818.800 ha | +7,4 % l/l |
| Skupni pridelek NEPG cone | ~27,2 mio ton | +10 % l/l |
| HORMUŠKA OŽINA – GNOJILNA KRIZA | ||
| Plovila skozi ožino, april 2026 | 191 (pred vojno: ~3.000) | -94 % |
| Delež svetovnega prevoza gnojil skozi ožino | ~33 % | – |
| Rast cen uree od začetka vojne | – | +30 do +50 % |
| SLOVENIJA | ||
| Samooskrba s krompirjem (2024) | 41 % | – |
| Površine s krompirjem (1991 vs. danes) | 13.087 ha > ~3.200 ha | -76 % |
| Zaloge gnojil za letino 2026 (KGZS) | 45-50 % potreb | kritično |
| Podražitev gnojil v Sloveniji od začetka vojne | – | +40 % |
| Lider.si | Viri: Euronews, NEPG, SURS, KGZS, Kpler, Carnegie Endowment, N1, 24ur | ||
Po podatkih Carnegie Endowment približno tretjina svetovnega pomorskega prevoza gnojil poteka skozi Hormuško ožino, ki je od 28. februarja praktično zaprta. Po podatkih analitične družbe Kpler je v aprilu skoznjo preplulo 191 plovil, pred vojno jih je bilo povprečno 3.000 na mesec. Cene uree so zrasle za 30 do 50 odstotkov, po ocenah Rabobank je ogroženih do 44 odstotkov svetovnega izvoza tega gnojila. Krompir potrebuje veliko hranil v tleh. Če gnojil primanjkuje, padejo donosi naslednje sezone, in prav to finančni trgi zdaj vračunavajo v ceno.
V Sloveniji so bile cene gnojil januarja 2026 približno 25 odstotkov višje od povprečja leta 2024, poroča N1. Od začetka iranske vojne so se po poročanju 24ur podražila za več kot 40 odstotkov. Kmetijsko gozdarska zbornica je februarja opozorila, da zaloge gnojil v državi zadostujejo le za 45 do 50 odstotkov potreb za letino 2026 in da pomanjkanje že vpliva na načrtovanje pridelave za 2027. Predsednik zbornice Jože Podgoršek je marca za 24ur povedal, da se učinek na maloprodajne cene hrane pričakuje od maja naprej.
Krompirja je v trgovinah zaenkrat dovolj in je poceni, evropski presežek pritiska na cene navzdol. Koliko časa bo to trajalo, je odvisno od Hormuške ožine. Če se odpre v prihodnjih tednih, izgine razlog za borzni skok. Če ostane zaprta do poletja, se pomanjkanje gnojil prenese na donose in Slovenija bo to občutila na uvoznih cenah.
