735 evrov dolga na prebivalca in 23 občin nad tisoč evri pred lokalnimi volitvami

Skupni dolg slovenskih občin in pravnih oseb javnega sektorja na njihovi ravni je 31. decembra lani znašal 1.512.027.134 evrov oziroma 735 evrov na prebivalca, 168 evrov več kot konec leta 2022, ob nastopu sedanjih županskih mandatov. Podatki so predhodni, zbira pa jih Ministrstvo za finance prek spletne aplikacije e-Dolg-občine, v katero občine poročajo o najetih kreditih, finančnih najemih in izdanih poroštvih.

Na občinske proračune odpade 1,13 milijarde evrov oziroma 75 odstotkov, na javne zavode, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo občine odločujoč vpliv na upravljanje, pa 384,6 milijona evrov. V treh letih od konca leta 2022 se je skupna zadolženost povečala za 352,3 milijona evrov oziroma 30,4 odstotka, dolg na prebivalca pa s 567 na 735 evrov. Dolg na prebivalca je v tem obdobju povečalo 130 od 212 občin, znižalo pa 76. Preračun sprememb izhaja iz zneskov na prebivalca, ki jih ministrstvo objavlja za vsako leto posebej in ki upoštevajo število prebivalcev Statističnega urada Republike Slovenije na prvi dan istega leta.

Najvišjo obremenitev izkazuje pomurska Občina Gornji Petrovci z 2.860 evri na prebivalca in 5,6 milijona evrov skupnega dolga. Občina ima zaradi najemanja neugodnih posojil blokiran račun od leta 2009. Njen dolg je konec leta 2024 dosegel 152,4 odstotka realiziranih prihodkov občinskega proračuna, kaže poročilo ministrstva o zadolževanju občin, ki ga je vlada sprejela 2. oktobra lani.

Sledita koroški občini Radlje ob Dravi s 1.968 evri in Prevalje s 1.441 evri na prebivalca. Četrta je Mestna občina Ljubljana s 1.376 evri, njen skupni dolg v višini 373,6 milijona evrov pa predstavlja slabo četrtino vsega občinskega dolga v državi. V ljubljanskem znesku odpade 69 odstotkov obveznosti na pravne osebe javnega sektorja na ravni občine, ne na mestni proračun.

Prag tisoč evrov na prebivalca je konec lanskega leta presegalo 23 občin, konec leta 2022 pa jih je bilo 11. Nad 600 evri jih je bilo 89, tri leta prej pa 53. Brez vsakršnega dolga je ostalo osem občin, in sicer Bloke, Domžale, Gorišnica, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš, Trzin in Žetale. Najnižjo obremenitev med zadolženimi izkazujejo Loška dolina z dvema evroma, Luče s šestimi in Žirovnica s štirinajstimi evri na prebivalca.

Najhitreje je zadolženost zrasla na gorenjskem Jezerskem, ki konec leta 2022 ni imelo nobenih obveznosti, konec lanskega leta pa je izkazovalo 1.224 evrov dolga na prebivalca. V Ajdovščini je dolg na prebivalca zrasel z 51 na 1.244 evrov, skupni dolg občine pa z 993 tisoč na 24,6 milijona evrov. Poročilo ministrstva za leto 2024 Ajdovščine še ne navaja med 13 občinami z dolgom nad tisoč evri na prebivalca. Solčava je dolg na prebivalca znižala s 1.807 na 1.179 evrov, Kostel s 1.323 na 741 evrov, Šentrupert pa z 855 na 293 evrov.

Novela zakona o financiranju občin, ki jo je državni zbor sprejel 4. marca lani in je začela veljati 2. aprila, je zgornjo mejo letnih odplačil dvignila z 10 na 15 odstotkov realiziranih prihodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja. Ista novela je prvič opredelila prezadolženost občine kot preseganje največjega obsega možnega zadolževanja za pet odstotkov.

Ministrstvo za finance je v poročilu za leto 2024 ocenilo, da obseg zadolženosti ni zaskrbljujoč, in navedlo, da je skupna zadolženost ostala pri 2,02 odstotka bruto domačega proizvoda, enako kot leto prej. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občin morajo za odplačevanje dolga zagotoviti lastne, neproračunske vire, njihova četrtina skupnega zneska pa neposredno ne bremeni občinskih proračunov.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je redne lokalne volitve razpisal 8. julija letos. Volivci v 212 občinah bodo župane in občinske svete izbirali 15. novembra.