86 dni iranske krize izbrisanih v eni seansi: SBITOP 1 točko od rekorda, Milano na 26-letnem vrhu

Tri mesece je iranska kriza evropskim borzam odjedala vrednost, gnala nafto nad 110 dolarjev in silila ECB v razmislek o zvišanju obrestnih mer. Včeraj je en sam dan vse obrnil. STOXX 600 je zaprl pri 631,63 točke, v šesti zaporedni seansi v zelenem, in prvič od začetka konflikta konec februarja izbrisal vse vojne padce. Milanski FTSE MIB je podrl 26 let star rekord. SBITOP je prebil 3.000 točk. Nafta Brent je padla pod 100 dolarjev. Sprožilec je bil isti kot vsakokrat v zadnjih treh mesecih: besede Donalda Trumpa. Le da so bile tokrat optimistične.

Koliko od tega optimizma je upravičenega, koliko pa je špekulacija, ki bo izparela ob naslednjem Trumpovem tweetu? Odgovor je odvisen od treh stvari, ki jih noben komentar ob zaprtju borz ne more razrešiti: ali bo sporazum z Iranom dejansko podpisan, ali bo nafta ostala pod 100 dolarjev, in ali bodo inflacijski podatki iz evrskega območja ta teden pokazali, da energetski šok prehaja v jedro cen.

Capital Economics je v ponedeljkovem komentarju zapisal, da “obstaja prostor za nadaljnjo rast, če se dobre novice potrdijo”, a je dodal dva opozorila. “Cene energije se ne bodo takoj vrnile na normalno raven.” In: “Znižanje obrestnih mer je letos verjetno odpisano v večini velikih gospodarstev.” Hkrati je opozoril na fenomen, ki ga trgi neradi slišijo: apetit investitorjev po tveganju je bil ves čas konflikta presenetljivo odporen. STOXX 600 je v marcu padel 8 odstotkov, a se je v aprilu že vrnil na predvojne ravni. Trg ni nikoli v celoti vkalkuliral najhujšega scenarija, in zato tudi ne more močno poskočiti ob najboljšem. Goldman Sachs je že marca svetoval kupovanje padcev, ker so “ekonomski temelji trdni”. Tisti, ki so jih poslušali, so zdaj v dobičku.

Iranska kriza je evropske investitorje naučila lekcijo, ki je prej niso poznali: kako hitro se sentiment obrne in koliko to stane. 8. aprila je dvotedensko premirje in odprtje Hormuške ožine sprožilo 5-odstotni skok STOXX 50 in 15-odstotni padec nafte v enem dnevu. Dan pozneje je Trump napovedal “izjemno trde udare” in trg je vrnil vse nazaj. 12. maja je sporazum označil za “na aparatih za ohranjanje življenja” in borze so padle 1,2 odstotka. Kdor je v treh mesecih kupoval in prodajal ob vsakem Trumpovem naslovu, je verjetno izgubil. Kdor je držal, je na ničli ali malenkost nad njo.

V soboto je Trump izjavil, da je okvir za ponovno odprtje Hormuške ožine “v veliki meri dogovorjen”. V nedeljo je dodal, da “ne bo hitel” s podpisom. Iranski tiskovni predstavnik je sporočil, da je “dosežen konsenz o več temah, a nihče ne more trditi, da je podpis neposreden”. Besede so bile znane. Kar je bilo novo, so bila dejanja: trije LNG tankerji so včeraj prepluli Hormuško ožino in prispeli v Pakistan, na Kitajsko in v Indijo. Iraški supertanker, blokiran tri mesece v Perzijskem zalivu, je končno odplul. Nafta WTI je padla 5,8 odstotka na 91 dolarjev, Brent 5 odstotkov na 97,59 dolarja. Skozi Hormuško ožino teče petina svetovne nafte in utekočinjenega plina, in prvič v treh mesecih je ta petina spet tekla.

Sektorska slika v Evropi je natanko odražala ta obrat. Banke so vodile rast (+2 %) kot stava na to, da nižja nafta pomeni nižjo inflacijo in manj pritiska na kreditne portfelje. Letalske družbe so rasle na padcu goriva: Air France-KLM +7,6 %, Safran +5,1 %, Lufthansa +4,1 %. Delivery Hero je v Frankfurtu poskočil 12 odstotkov po poročanju, da Uber razmišlja o zvišani ponudbi za prevzem. Edina dva sektorja v rdečem sta bila energetika in telekomunikacije, vsak z minus 0,1 odstotka. Kar je med krizo raslo, je padalo. Kar je trpelo, je raslo.

Madrid je bil najmočnejši evropski trg dneva: IBEX 35 je pridobil 2,24 %, na 18.387 točk, le 109 točk pod rekordom. DAX je prebil 25.000 točk na najvišjo raven od začetka konflikta (+1,83 %). CAC 40 je zaprl pri 8.258 točkah (+1,76 %) v najboljši seansi v treh tednih. Wall Street in London sta bila zaprta zaradi praznikov, švajcarski SMI zaradi duhovskega ponedeljka. Likvidnost je bila tanjša, sentiment ne.

Najglasnejši podatek je prišel iz Milana. FTSE MIB je zaprl pri 50.220 točkah (+1,43 %). Prejšnji rekord, 50.109 točk, je stal od marca 2000, ko so vlagatelji kupovali Tiscali in Seat Pagine Gialle v prepričanju, da bodo spletne strani za vedno spremenile ekonomijo. Včeraj so ga nadomestili Avio (+7,2 %, pred borznim debijem SpaceX-a), Nexi (+6,5 %, ker bo CDP dvignil delež do 29,9 %) in Amplifon (+3,9 % po dvigu priporočila Kepler Cheuvreux). Eni, ki je bil leta 2000 eden od junakov borznega vrha, je bil tokrat edini v rdečem (minus 1,1 %).

Na Ljubljanski borzi je SBITOP odprl pri 2.987,60 točke, malenkost pod predvojno ravnjo 2.989,53 od 27. februarja. V prvih urah je prebil 3.000 in nadaljeval do 3.012,88, le 1,14 točke pod absolutnim rekordom (3.014,02 iz sredine februarja). Zaključek pri 3.000,05 potrjuje, da je indeks po 86 dneh krize nad predvojno ravnjo. Od dna pri 2.700 točkah 23. marca je to 300 točk oziroma 11,1 odstotka.

Na LJSE sta se včeraj odvijali dve povsem različni zgodbi. Zavarovalnica Triglav je zaključila nespremenjena pri 139 evrih, a je 19,8 odstotkov nad predvojno ravnjo. Nobena druga prvokotirana ni blizu te številke. Zavarovalnica z italijansko ekspanzijo, dividendo 3 evre na delnico (skupščina 18. junija) in profilom, ki privlači kapital v negotovosti, je v treh mesecih postala to, kar so bile državne obveznice v času covida: varno sidrišče. Petrol je na nasprotnem koncu. S 53,40 evra (plus 0,75 %) je le 0,8 odstotka nad predvojno ravnjo, kar je najmanjša premija med vsemi osmimi prvokotiranimi. 73-odstotni padec dobička v Q1 2026, regulacija maloprodajnih marž in izpostavljenost cenam energentov ga držijo na mestu. Triglav in Petrol v dveh številkah povesta, kako iranska kriza prerazporeja kapital na LJSE: stran od cikličnih, proti defenzivnim.

Krka je bila z 597.828 evri prometa in 108 posli daleč najbolj aktivna delnica, skoraj 30 odstotkov vsega borznega trgovanja, čeprav je zaključila rahlo nižje (257,50 evra, minus 0,39 %). NLB je pridobila 1,35 odstotka na 225 evrov. Telekom Slovenije je bil z 2,08-odstotno rastjo na 68,60 evra najmočnejša prvokotirana delnica dneva.

Ta teden prihajajo podatki o inflaciji iz Nemčije, Francije in Španije. Če pokažejo, da energetski šok prehaja v jedro cen, bo ECB pod pritiskom za zvišanje obrestnih mer, in ponedeljkov rally bo videti kot napaka. LSEG podatki kažejo, da trgi pričakujejo dve zvišanji obrestnih mer ECB za po 25 bazičnih točk do konca leta. Za LJSE sta ključna dva korporativna dogodka: skupščina Zavarovalnice Triglav 18. junija in skupščina Krke 10. julija, na katerih bodo potrjene dividende. SBITOP je 1,14 točke pod absolutnim rekordom. Capital Economics opozarja, da “prostor za rast ni velik”. Rekord bo verjetno padel. Vprašanje je le, ali bo zdržal.

Optimizem pa utegnejo ohladiti nočne novice. CENTCOM je v ponedeljek pozno zvečer sporočil, da so ameriške sile izvedle “samoobrambe udare” v južnem Iranu, pri Bandar Abbasu, ob sami Hormuški ožini. Tarče so bile iranske raketne rampe in čolni, ki so poskušali polagati mine. Udari so se zgodili istega dne, ko je Trump izjavil, da pregovori “lepo napredujejo”. Nafta Brent je v azijskem trgovanju v torek zjutraj pridobila 2,2 odstotka na 98,29 dolarja, WTI pa je padla nadaljnjih 4,9 odstotka na 91,90 dolarja. Korejski Kospi je vseeno dosegel nov rekord. Futuresni kontrakti na S&P 500 so rasli 0,8 odstotka, na Nasdaq 1,1 odstotka. Trg zaenkrat bere CENTCOM udare kot omejen incident, ne kot eskalacijo.