Ameriška inflacija dvignila borze v ZDA in Evropi, nafta pa v treh dneh izbrisala razlog za to

Ameriška gospodinjstva so junija prvič po petih mesecih plačevala manj, cena bencina je padla za skoraj deset odstotkov in inflacija v ZDA se je umirila na 3,5 odstotka. Isti energetski umik, ki je znižal cene, se je do sredine julija že obrnil, saj je Brent v treh dneh pridobil skoraj štiri odstotke ob vrnitvi ameriške blokade Hormuške ožine. Ameriške delnice so ob objavi zrasle, evropske so dan končale višje, cena nafte pa je edina rasla iz nasprotnega razloga.

Indeks S&P 500 je v torek pridobil 0,38 odstotka, tehnološki Nasdaq Composite 0,9 odstotka, Dow Jones pa se je zadržal pri 0,02 odstotka. Ameriški urad za statistiko dela je sporočil, da so se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je najgloblji padec po aprilu 2020. Letna stopnja je padla s 4,2 odstotka v maju in ostala pod napovedmi analitikov pri 3,8 odstotka. Glavnino znižanja je prinesla energija, kjer so cene upadle za 5,7 odstotka, bencin pa za 9,7 odstotka. Jedrna inflacija brez hrane in energije se je umirila na 2,6 odstotka.

„Fed je ob visokih podatkih o inflaciji izgubljal potrpljenje, današnje hladnejše poročilo pa mu daje prostor za oddih,” je po objavi ocenila Ellen Zentner, glavna ekonomska strateginja pri Morgan Stanley Wealth Management. Presenečenje navzdol po njenih besedah odmika potrebo po takojšnjem ukrepanju in centralni banki omogoča, da čez poletje zbere dodatne podatke. Zadržanost je vgradil tudi predsednik centralne banke Kevin Warsh, ki je med zaslišanjem v kongresu opozoril, da nižja številka ni razlog za slavje. „Nekateri bodo ob teh podatkih rekli, da je naloga opravljena in da je vse v najlepšem redu. To ni moje mnenje,” je dejal pred odborom predstavniškega doma za finančne storitve. Terminski trgi so kljub temu znižali verjetnost julijskega dviga obrestnih mer.

Šest od enajstih panog v indeksu S&P 500 je sejo končalo v zelenem, rast so vodile tehnologija, komunikacijske storitve in energetika. Bančne delnice so se okrepile po novem krogu četrtletnih rezultatov, med njimi JPMorgan z 2,5 odstotka in Bank of America z 1,88 odstotka. Najbolj so napredovali Micron s 4,92 odstotka, Advanced Micro Devices z 2,58 odstotka in Alphabet z 1,99 odstotka. V rdečem so sejo sklenili Microsoft z 1,55 odstotka, Eli Lilly z 2,48 odstotka in Apple z 0,77 odstotka. „Osnovna inflacija se še naprej giblje v pravo smer, kar centralni banki omogoča, da obrestne mere ohrani nespremenjene,” je zapisala Gargi Chaudhuri, glavna naložbena strateginja za Ameriko pri BlackRocku, in dodala, da vidi priložnosti na področjih z vzdržno rastjo dobičkov, med njimi pri umetni inteligenci.

Evropske borze so torek končale rahlo višje. Euro STOXX 50 je pridobil 0,2 odstotka in se ustavil pri 6.283 točkah, vseevropski STOXX 600 pa 0,1 odstotka pri 642 točkah. Nižje ameriške obrestne mere so izboljšale kreditne pogoje za evropske korporacije in podprle bančne delnice. BNP Paribas je pridobil 1,39 odstotka, ING 1,14 odstotka, več kot odstotek je dodal tudi Deutsche Bank. Schneider Electric je napredoval za 1,69 odstotka, Siemens Energy za tri odstotke, nizozemski ASML pa za 0,97 odstotka pred objavo rezultatov. Francoski CAC 40 je pridobil 0,03 odstotka in se ustavil pri 8.367 točkah, italijanski FTSE MIB 0,10 odstotka, španski IBEX 35 pa 0,11 odstotka. Med izgubami so izstopali nemški SAP z 2,84 odstotka, Essilor z 2,51 odstotka in Sanofi z 2,08 odstotka.

Brent je v torek pridobil 3,66 odstotka in zaključil pri 86,35 dolarja za sod, kar je najvišja raven v približno mesecu dni. Ceno je pognala vrnitev ameriške pomorske blokade iranskih plovil v Hormuški ožini, skozi katero se pretaka približno petina svetovnih naftnih pošiljk. Junijsko premirje med Washingtonom in Teheranom, ki sta ga strani razglasili za končano, je razpadlo, ameriške sile so izvedle napade na iransko sposobnost oviranja plovbe, Teheran pa je odgovoril z napadom na kuvajtsko naftno ploščad. Zalivski proizvajalci so pred tem naglo povečali izvoz in nekaj pritiska ublažili, naftni kartel OPEC pa je znižal napoved rasti povpraševanja za letos na 800.000 sodčkov na dan. Danes zjutraj se je Brent podražil tretji zaporedni dan in kotiral pri 85,51 dolarja, ameriška surova nafta WTI pa pri 79,85 dolarja.

Med kovinami je zlato izgubilo 0,68 odstotka in se spustilo pod 4.027 dolarjev za unčo, srebro 0,59 odstotka, baker pa 0,19 odstotka. Pri delnicah, ki so pridobivale na umirjeni inflaciji, so vlagatelji zmanjšali nakupe zlata kot varnega pristana.

„Nafta in bencin, glavna razloga za junijsko umiritev inflacije, sta se ob obnovljenih napetostih med ZDA in Iranom začela vračati navzgor, ameriški podatki pa tega ne bodo pokazali še mesec dni,” je opozoril Nic Puckrin, tržni strokovnjak in nekdanji analitik pri Goldman Sachsu. Naslednji podatek o cenah 12. avgusta bo zajel julij, ko je nafta že poskočila, junijska nizka številka pa se v naslednjih mesecih verjetno ne bo ponovila. „Poročilo je bilo očitno boljše od pričakovanj, a še ne daje znaka za popolno varnost,” je za del vlagateljev, ki v septembru še vedno ne izključujejo dviga, ocenil Richard de Chazal iz naložbene družbe William Blair. „Mehkoba tega poročila kaže, da dviga konec julija ne bo, septembra pa ostaja na mizi.”

Ameriška centralna banka pod vodstvom Kevina Warsha ključno obrestno mero ohranja v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka.