Vlada ZDA je do konca julija vrnila približno 100 milijard dolarjev carin, ki jih je vrhovno sodišče februarja razglasilo za nezakonite, upravičenci pa so uvozniki, vpisani v ameriške carinske deklaracije. Podatek izhaja iz vloge ameriških carinskih organov pri Sodišču za mednarodno trgovino, o kateri je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Vsota zajema dajatve in obresti. Obdelana je bila prek sistema CAPE, ki ga je Ameriška agencija za carine in mejno zaščito (CBP) vzpostavila aprila. Carinski organi so jo nato posredovali ministrstvu za finance v izplačilo. Oblasti so na podlagi zakona o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA) pobrale približno 166 milijard dolarjev, vrnjenih pa je okoli 60 odstotkov.
Vrhovno sodišče je 20. februarja s šestimi glasovi proti trem v zadevi Learning Resources proti Trumpu odločilo, da IEEPA predsedniku ne daje pristojnosti za uvedbo carin. Sodišče za mednarodno trgovino je nato v zadevi Atmus Filtration proti Združenim državam carinski upravi naložilo vračilo približno 165 milijard dolarjev. Sodnik Timothy Eaton je razsodil, da so do vračila upravičeni vsi uvozniki, vpisani v deklaracije za sporne pošiljke, ne le tisti, ki so vložili tožbo.
Dajatve je plačalo več kot 330.000 uvoznikov na več kot 53 milijonih carinskih vnosov. Slovenski izvoznik do vračila pride samo v primeru, da je bil kot uvoznik v deklaracijo vpisan sam ali njegova ameriška družba. V nasprotnem primeru vračilo pripada ameriškemu kupcu, prevozniku ali carinskemu posredniku, ki je dajatev plačal.
Stranke dostavnega podjetja FedEx so februarja na zveznem sodišču v Miamiju vložile kolektivno tožbo in zahtevale, da jim podjetje vrnjene dajatve prenese naprej, kot je poročal Reuters. FedEx je v izjavi zagotovil, da bo vračila prenesel na pošiljatelje, tožba pa opozarja, da ta zaveza pravno ni zavezujoča.
Desetodstotna globalna dajatev po 122. členu zakona o trgovini iz leta 1974 je potekla 24. julija, istega dne pa so stopile v veljavo nove dajatve po 301. členu, ki jih je Urad trgovinskega predstavnika ZDA (USTR) uvedel po preiskavah o prisilnem delu v 60 gospodarstvih. Stopnja znaša deset odstotkov ali 12,5 odstotka. Za Evropsko unijo in Tajvan je dajatev odmerjena tako, da skupaj z osnovno carinsko stopnjo (MFN) doseže deset odstotkov, pri blagu z osnovno stopnjo deset odstotkov ali več pa se ne obračuna. Blago, obremenjeno po 232. členu, je izvzeto. Druga preiskava po 301. členu, ki jo je USTR uvedel marca zaradi presežnih proizvodnih zmogljivosti v 16 gospodarstvih, med njimi v Evropski uniji, dajatev še ni prinesla.
Nove carine so 24. julija pred Sodiščem za mednarodno trgovino izpodbijali uvozniki s predlogom za kolektivno tožbo. V njej trdijo, da vlada ni vzpostavila povezave med politikami posameznih držav in bremenom za ameriško trgovino.
Slovenija je po podatkih Statističnega urada lani v ZDA izvozila za 827 milijonov evrov blaga in uvozila za 519 milijonov evrov. Izvoz se je glede na leto 2024 znižal za 98 milijonov evrov oziroma za 11 odstotkov. ZDA so bile lani 20. trgovinska partnerica Slovenije v blagovni menjavi.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je v pogovoru za CNBC napovedal, da se bodo carinske stopnje do avgusta vrnile na raven pred odločitvijo vrhovnega sodišča. Ameriška nevladna organizacija Committee for a Responsible Federal Budget je julija ocenila, da nove dajatve nadomeščajo manj kot 60 odstotkov prihodkov, izgubljenih z razveljavitvijo dajatev po IEEPA. Od 166 milijard dolarjev, ki jih je sodišče štelo za nezakonito pobrane, ostaja nevrnjenih približno 66 milijard.
