Apple na rekordu, Micron dol za 8 odstotkov, Wall Street kljub udarom po Iranu v zelenem

Peti dan ameriških udarov po Iranu in nafta blizu mesečnega vrha sta v sredo pustila ameriške delnice tako rekoč nedotaknjene, potem ko je junijski padec proizvajalskih cen za 0,3 odstotka potrdil, da draga nafta zaenkrat ne prehaja v širšo inflacijo. Tehnologija se je razdelila: nizozemski ASML je že drugič letos zvišal napoved za leto 2026 in zagotovil, da je povpraševanje trdno, pomnilniške čipe pa je zajela razprodaja, v kateri je Micron izgubil okoli osem odstotkov.

Dow Jones je pridobil 0,29 odstotka in sejo sklenil pri 52.658,64 točke, S&P 500 je z 0,38-odstotno rastjo dosegel 7.572,40 točke, tehnološki Nasdaq Composite pa je napredoval za 0,62 odstotka, na 26.269,23 točke. Junijski indeks proizvajalskih cen je po podatkih ameriškega urada za statistiko dela upadel prvič po skoraj letu dni, jedrska komponenta brez hrane in energije pa je zrasla za 0,2 odstotka, manj od napovedi. Podatek je sledil torkovemu poročilu o 0,4-odstotnem padcu potrošniških cen in po orodju CME FedWatch znižal verjetnost julijskega dviga obrestnih mer na 17 odstotkov, z 42 odstotkov dan prej. Ameriška centralna banka pod Kevinom Warshem od pomladi vodi bolj jastrebsko politiko, kar je ohladitvi junijskih cen dalo dodatno težo. Kot je povzel Reuters, so indeksi zrasli ob znakih, da se spopad z Iranom ni izkazal za tako inflatoren, kot se je bilo bati.

ASML je po zvišanju napovedi med trgovanjem pridobival do sedem odstotkov, ob širšem umiku iz čipov pa je dan sklenil skoraj nespremenjen. Prodajni pritisk na pomnilnik je sprožila napoved 8,5 milijarde dolarjev vredne prve javne ponudbe kitajskega proizvajalca CXMT, okrepila pa so ga poročila iz Washingtona o možnih novih omejitvah izvoza pomnilnika z visoko pasovno širino. Advanced Micro Devices in Lam Research sta izgubila po približno tri odstotke, razprodaja pa se je razširila iz Azije, kjer so pomnilniške delnice v zadnjih tednih zdrsnile za več kot petino z vrhov in vstopile v medvedji trg. Reuters ocenjuje, da vlagatelji že tedne zmanjšujejo izpostavljenost sektorjem, ki bi lahko iz razmaha umetne inteligence izšli kot poraženci.

Padce čipov so na indeksih izravnali tehnološki velikani. Delnica Appla je pridobila 4,01 odstotka in dosegla rekord po poročilu Reutersa, da je proizvajalec iPhona v Kitajski dobil dovoljenje za zagon svojih generativnih funkcij umetne inteligence. Alphabet je pridobil okoli 3,6 odstotka, Amazon tri odstotke, Microsoft 2,8 odstotka. Širino trga so podprli rezultati bank: Morgan Stanley je po optimističnem poročilu pridobil odstotek in se pridružil JPMorganu, Bank of America, Citiju in Goldman Sachsu, ki so številke objavili dan prej, BlackRock pa je po presežku pričakovanj za drugo četrtletje pridobil več kot pet odstotkov.

Evropske borze so sredo končale mešano. Vseevropski STOXX 600 je pridobil 0,1 odstotka in obstal pri približno 643 točkah, Euro STOXX 50 je izgubil 0,2 odstotka in padel na 6.267 točk, frankfurtski DAX pa je ob dvoodstotni izgubi programske družbe SAP zdrsnil za 0,6 odstotka. Luksuz je vodil rast, potem ko je švicarski Richemont, lastnik Cartierja, po boljših rezultatih od pričakovanih pridobil šest odstotkov ob močnem povpraševanju po nakitu v Aziji in obeh Amerikah, LVMH in Hermès pa sta pridobila okoli 2,5 odstotka. ASML je tudi v Amsterdamu ostal skoraj nespremenjen, nemški Infineon je izgubil 6,3 odstotka. Bančne delnice so padale ob višjih donosih državnih obveznic, ki so zameglili obete za kreditno dejavnost. Michael Metcalfe, vodja makro strategije pri State Streetu, je za Reuters ocenil, da so ob nekaterih močnih posamičnih rezultatih v ospredje znova stopila geopolitična tveganja, ki bi lahko naložbenike nagnila k previdnejši, obrambni razporeditvi.

Ameriška sorta WTI je pridobila 0,3 odstotka in se ustalila pri 79,60 dolarja za sod, severnomorski Brent prav tako 0,3 odstotka, na 84,95 dolarja, oba tretji dan zapored in pri najvišji ravni v mesecu dni. Washington je znova uvedel pomorsko blokado iranskih pristanišč ob Hormuški ožini, Wall Street Journal pa je poročal, da predsednik Donald Trump razmišlja o širitvi operacij in da je bil obravnavan zaseg otoka Kharg, glavnega iranskega izvoznega terminala, brez končne odločitve. Ameriške zaloge surove nafte so se po podatkih agencije EIA prejšnji teden znižale za 1,7 milijona sodov, Mednarodna pomorska organizacija pa je posvarila, da je prehod skozi ožino trenutno prenevaren. Chris Weston, vodja raziskav pri Pepperstonu, je za Bloomberg opozoril, da si kljub umiritvi cen le pogumen ladjar upa skozi ožino, dokler ostaja grožnja napadov resnična, in da bodo kupci ob nadaljnjem slabšanju razmer znova posegli po nafti, če se bo približala 90 dolarjem.

Zlato je zdrsnilo za približno 0,6 odstotka, na okoli 4.034 dolarjev za unčo, in se približalo ravni 4.000 dolarjev, potem ko je dan prej ob ohlajeni inflaciji pridobilo več kot odstotek. Višje cene nafte in donosi obveznic so plemenite kovine potisnili navzdol. Srebro je izgubilo približno odstotek, baker je pridobil 1,2 odstotka. Evropski zemeljski plin na borzi TTF je poskočil za 3,6 odstotka, na okoli 55 evrov za megavatno uro, ob napetostih okoli Hormuške ožine, ki ohranjajo pritisk na dobavo. Brent je danes zjutraj kotiral pri okoli 84,7 dolarja za sod in ostal skoraj petino nad ravnjo izpred začetka vojne konec februarja.