Predsednik uprave največje luksuzne skupine na svetu Bernard Arnault je v četrtek na letni skupščini delničarjev v Parizu opozoril, da bi vojna na Bližnjem vzhodu lahko prerasla v svetovno katastrofo z nepredvidljivimi gospodarskimi posledicami. Arnaultovo opozorilo prihaja v času, ko je bližnjevzhodni konflikt v prvem četrtletju skupini odrezal vsaj odstotno točko organske rasti, prihodki pa so se nominalno skrčili za 6 odstotkov.
LVMH je v prvem četrtletju 2026 ustvaril 19,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko so prihodki znašali 20,3 milijarde evrov. Organska rast je bila le enoodstotna, medtem ko so analitiki pričakovali 1,5 odstotka. Negativen vpliv tečajnih nihanj je znašal kar 7 odstotnih točk, sam bližnjevzhodni konflikt pa je organsko rast zmanjšal za dodatno odstotno točko.
Arnault je na skupščini izpostavil, da je prihodnost LVMH neposredno odvisna od razpleta krize. Če se konflikt hitro razreši, se bo poslovanje normaliziralo, je dejal. Če pa se kriza poglobi, pa nihče ne more napovedati, kakšno bo leto 2026. Finančna direktorica Cécile Cabanis je na konferenci z analitiki pojasnila, da so maloprodajne prodaje na Bližnjem vzhodu upadle med 30 in 70 odstotki, odvisno od trga. Prodaja v Savdski Arabiji je bila po njenih besedah bolj odporna kot v Združenih arabskih emiratih.
Regionalna slika je pokazala veliko razhajanje. Azija brez Japonske je z organsko rastjo 7 odstotkov vodila regije, kar potrjuje okrevanje kitajskega trga, opazno že v drugi polovici lanskega leta. Združene države so zabeležile triodstotno rast. Evropa in Japonska sta medtem zdrsnili za 3 odstotke, predvsem zaradi manjše porabe turistov.
Med poslovnimi segmenti so ure in nakit dosegli 7 odstotkov organske rasti, Tiffany pa je dosegel odlične rezultate. Vina in žgane pijače so porasle za 5 odstotkov, selektivna maloprodaja s Sephoro na čelu za 4 odstotke. Parfumi in kozmetika so ostali na lanskem nivoju, medtem ko je jedro LVMH, moda in usnjeni izdelki, že sedmo zaporedno četrtletje upadlo, letos za 2 odstotka.
Borzna zgodba je še bolj dramatična. Delnica LVMH na pariški borzi Euronext je v prvem četrtletju 2026 izgubila 28 odstotkov vrednosti, kar je najhujši četrtletni padec v celotni zgodovini skupine, hujši od upada med svetovno finančno krizo 2008 in pandemijo covida-19. Od začetka leta je delnica izgubila približno 26 odstotkov, Arnaultovo osebno premoženje pa se je po ocenah skrčilo za okoli 55,9 milijarde dolarjev. Na dan objave četrtletnih rezultatov 13. aprila se je delnica zaprla pri 481,75 evra.
Analitik Bernsteina Luca Solca je ob rezultatih zapisal, da je okrevanje luksuznega sektorja zaenkrat odloženo. Barclays je ocenil, da so rezultati v segmentu ur in nakita solidni, a brez pozitivnih presenečenj pri modi in usnjenih izdelkih. Analitik Citija Thomas Chauvet je v raziskovalni zapiski ocenil, da se obetajo pogoji za vrnitev k rasti in širjenje marž pri modi in usnju.
Na isti skupščini je Arnault napovedal ambicijo, da LVMH v petih letih postane vodilna svetovna znamka nakita, s Tiffanyjem kot glavnim gonilom. Delničarji bodo potrdili tudi dividendo v višini 13 evrov na delnico, od tega bo 7,50 evra izplačanega 30. aprila.
Medtem ko LVMH čaka na razplet konflikta, bodo v prihodnjih dneh rezultate objavili tudi drugi veliki luksuzni igralci. Kering z znamko Gucci, Hermès in Prada bodo ponudili dodatno sliko o tem, kako globoko je bližnjevzhodni konflikt posegel v svetovno luksuzno industrijo.
