Avstrija in Italija kupujeta manj kot leta 2021, Slovenija za 3 odstotke več, Hrvaška pa sredi poletne sezone pada

Maloprodajni podatki Eurostata za maj na prvi pogled ne prinašajo večjih presenečenj. Obseg maloprodaje v evroobmočju se je na mesečni ravni povečal za 0,2 odstotka, medletno pa za 1,6 odstotka. Slovenija je z 1,7-odstotno letno rastjo nekoliko nad povprečjem evrskega območja.

Bolj zanimiva slika se pokaže pri indeksu, ki primerja obseg maloprodaje z letom 2021. Ta razkriva, da razlike med vzhodnim in zahodnim delom Evropske unije ostajajo precejšnje.

Avstrija ima indeks 97,3, Italija 98,0. To pomeni, da je realni obseg maloprodaje v obeh državah še vedno nižji kot pred petimi leti. Nemčija je pri 101,5, torej le malo nad ravnjo iz leta 2021. Slovenija medtem dosega indeks 103,0, Madžarska 106,8, Litva 114,2, Hrvaška pa 116,3. V večjem delu srednje in vzhodne Evrope je maloprodaja v primerjavi z letom 2021 še naprej v rasti, medtem ko zahodne članice večinoma stagnirajo.

Razlogov za to je več. V Avstriji in Italiji so na potrošnjo v zadnjih letih vplivali visoka inflacija, dražja energija, višje obrestne mere in počasnejša rast plač. Avstrija je bila med državami, kjer se je maloprodaja v letih 2023 in 2024 realno celo zmanjševala, Italija pa se že dlje časa sooča z nizko rastjo dohodkov in staranjem prebivalstva, kar vpliva tudi na zasebno potrošnjo.

V Sloveniji in na Madžarskem so plače v zadnjih dveh letih rasle hitreje od inflacije, kar je gospodinjstvom omogočilo večjo kupno moč. Na Hrvaškem je rast maloprodaje dodatno spodbujal turizem in dvig življenjskega standarda po uvedbi evra leta 2023. Kljub temu pa zadnji podatki nakazujejo prve znake umirjanja.

Sezonsko in kolarno prilagojen indeks, baza 2021 = 100. Vir: Eurostat, 6. julij 2026.

Hrvaška sredi turistične sezone beleži padec

Hrvaška je maja glede na april zabeležila 2-odstotni padec maloprodaje, kar je eden večjih mesečnih padcev med državami EU. Slovenija je v istem obdobju zabeležila 0,3-odstotni padec, Italija prav tako 0,3-odstotnega, Španija pa 0,6-odstotno rast. Na letni ravni je Hrvaška zrasla le še za 0,5 odstotka, kar jo uvršča med države z najnižjo rastjo maloprodaje v Uniji.

Podatek je zanimiv predvsem zato, ker maj običajno pomeni začetek turistične sezone, ki praviloma spodbuja trgovino. Pri tem velja opozoriti, da Eurostat meri predvsem potrošnjo domačih prebivalcev in ne turistov. Ob visoki inflaciji in dražjem življenju del hrvaških gospodinjstev zmanjšuje nakupe ali pa jih opravi v sosednjih državah.

Hrvaška je junija beležila 4,2-odstotno inflacijo, med najvišjimi v EU pa ostaja tudi rast najemnin, ki je dosegla 21,9 odstotka. Oboje dodatno zmanjšuje razpoložljivi dohodek gospodinjstev.

Skoraj povsod po Evropi pa se zmanjšuje tudi prodaja goriva. V evroobmočju je bila maja medletno nižja za 4,6 odstotka, v celotni EU pa za 2,9 odstotka. Deloma gre za postopno elektrifikacijo voznega parka, deloma za višje cene goriv po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu, svoje pa prispevajo tudi spremembe potovalnih navad in manjša uporaba osebnih avtomobilov v večjih mestih.