Banka Japonske je v petek ključno obrestno mero zvišala za 25 bazičnih točk na 1,25 odstotka, najvišjo raven po letu 1995, jen pa je po objavi odločitve oslabel na 156,91 jena za dolar. Odbor za denarno politiko je po poročanju Reutersa o dvigu odločil s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala člana odbora Toichiro Asada in Ayano Sato, ki sta zagovarjala več potrpežljivosti pri zviševanju obrestnih mer.
Banka je v izjavi zapisala, da se gospodarska in cenovna gibanja razvijajo v skladu z njenim izhodiščnim scenarijem, obstaja pa tveganje, da bi osnovna inflacija odstopila od ciljnih dveh odstotkov. Po oceni banke ostaja veleprodajna inflacija visoka, cenovni pritiski iz poslovanja med podjetji pa so se začeli prelivati v cene za potrošnike. Banka navaja, da se osnovna inflacija približuje dvema odstotkoma, ker podjetja še naprej prenašajo višje stroške plač na cene in se inflacijska pričakovanja krepijo. Temeljna potrošniška inflacija je avgusta ostala blizu dveh odstotkov, so pokazali podatki, objavljeni v petek.
Banka je obrestno mero nazadnje zvišala junija, ko jo je dvignila na en odstotek. Iz desetletnega obdobja spodbujevalne denarne politike je izstopila leta 2024 in od tedaj mero dviguje približno dvakrat na leto. Pri 1,25 odstotka je mera znotraj razpona od 1,1 do 2,5 odstotka, v katerem po oceni banke leži japonska nominalna nevtralna obrestna mera. Nevtralna obrestna mera je raven, pri kateri se gospodarstvo niti ne ohlaja niti ne pregreva.
Japonski dvig sledi zvišanjem obrestnih mer evropske in ameriške centralne banke. Po poročanju Reutersa so centralne banke osredotočene na svetovna inflacijska tveganja, ki jih povzročajo skok cen energentov zaradi vojne v Iranu, ekspanzivne fiskalne politike in hitra rast povpraševanja po naložbah v umetno inteligenco. Trgi so septembrski dvig skoraj v celoti vračunali v cene po več opozorilih banke. Julija je banka opozorila, da bi zaradi višjih cen goriva, dražjega uvoza ob šibkem jenu in močnega povpraševanja po umetni inteligenci inflacija lahko presegla cilj.
“Dvig obrestne mere je bil v skladu s pričakovanji trga, dva nasprotna glasova pa sta bila zmerno presenečenje, ker ju je pričakoval le del udeležencev na trgu,” je za Reuters dejal Hirofumi Suzuki, glavni devizni strateg pri banki SMBC v Tokiu. Po njegovi oceni je izid nekoliko zmanjšal pričakovanja glede nadaljnjih dvigov in pustil vtis mehkejše drže banke. Fred Neumann, glavni ekonomist za Azijo pri banki HSBC v Hongkongu, je za Reuters ocenil, da ton izjave in dva nasprotna glasova kažejo na previdnost banke pri nadaljnjem zaostrovanju.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je po poročanju Reutersa ta mesec na srečanju z guvernerjem Kazuom Uedo ob robu zasedanja finančnih ministrov skupine G20 podprl odločne denarne ukrepe proti šibkemu jenu. Viri so za Reuters povedali, da je Bessent ob pristanku na sodelovanje pri japonski intervenciji za nakup jenov vlado premierke Sanae Takaichi pozval, naj se izogne povečevanju fiskalnih spodbud.
Analitiki v anketi Reutersa pričakujejo dvig na 1,5 odstotka do konca marca 2027, v drugem četrtletju istega leta pa na 1,75 odstotka. Ueda in številni drugi predstavniki banke se po poročanju Reutersa ne opredeljujejo glede hitrosti in obsega prihodnjih dvigov ter poudarjajo, da bosta odvisna od inflacijskih obetov in od učinka dosedanjih dvigov na finančne pogoje. Japonska ključna obrestna mera ostaja pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, ki jo je Evropska centralna banka 10. septembra zvišala na 2,50 odstotka, in pod ciljnim razponom ameriške centralne banke od 3,75 do 4,00 odstotka.
