Gibanja v slovenskem gospodarstvu so tudi v tretjem četrtletju razmeroma ugodna, vendar se hkrati krepijo inflacijski pritiski. Banka Slovenije ocenjuje, da bi se bruto domači proizvod v tretjem četrtletju lahko povečal za 0,7 odstotka glede na predhodno četrtletje. Rast podpirajo predelovalne dejavnosti, zasebna potrošnja in turizem, medtem ko negotovost povečujejo višje cene energentov.
Industrijska proizvodnja se je avgusta medletno povečala za 8,5 odstotka, v prvih osmih mesecih leta pa za tri odstotke. Rast je bila razmeroma široka, med vidnejšimi panogami pa so bile živilska, avtomobilska in strojna industrija ter proizvodnja gradbenih materialov in elektronskih izdelkov. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je v tretjem četrtletju dosegla 83,1 odstotka, kar je največ po letu 2023. Razmere ostajajo zahtevnejše v delu energetsko intenzivne industrije.
Domače povpraševanje ostaja razmeroma močno. Realna vrednost kartičnih plačil in dvigov na bankomatih je bila v tretjem četrtletju medletno višja za tri odstotke, vrednost davčno potrjenih računov pa za 4,6 odstotka. K potrošnji prispevata tudi rast plač in ugodna turistična sezona. Gradbena aktivnost ostaja visoka, čeprav zmanjševanje novih naročil nakazuje, da bi se lahko v prihodnjih mesecih umirila.
Inflacija se bliža štirim odstotkom
Medletna rast cen življenjskih potrebščin, merjena z evropskim harmoniziranim indeksom HICP, je septembra dosegla 3,7 odstotka, potem ko je avgusta znašala 3,4 odstotka. Glavni dejavnik so bili energenti, katerih cene so bile medletno višje za 18,3 odstotka. Naftni derivati so k skupni inflaciji prispevali 1,7 odstotne točke. Osnovna inflacija, ki izključuje energente in hrano, se je medtem znižala na 2,3 odstotka.
Za zdaj se energetske podražitve še ne odražajo izrazito v cenah hrane, vendar Banka Slovenije opozarja na možnost stopnjevanja pritiskov. Na to nakazujejo nedavna gibanja cen nepredelane hrane in učinki sušnega poletja. Povišana ostaja tudi storitvena inflacija, ki jo med drugim spodbujajo plače, turistično povpraševanje ter podražitve počitniških paketov in nastanitev.
Javne finance ostajajo pod pritiskom
Primanjkljaj države je v prvi polovici leta dosegel 1,4 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka BDP, v primerljivem obdobju lani pa 1,1 milijarde evrov oziroma 3,2 odstotka BDP. K višjim odhodkom so največ prispevali socialni transferji, investicije in sredstva za zaposlene. Po ocenah vlade naj bi primanjkljaj letos znašal 2,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 2,5 odstotka. Banka Slovenije ob tem opozarja, da bi višji stroški zadolževanja in demografski pritiski lahko dodatno obremenili javne finance.
Naša centralna banka ugotavlja, da ostaja slovensko gospodarstvo za zdaj odporno kljub zaostrenim mednarodnim razmeram. Ključni izzivi ostajajo ponovna rast cen energentov, vztrajni inflacijski pritiski in zagotavljanje vzdržnosti javnih financ.
