Banka Slovenije ocenjuje, da slovenski finančni sistem ostaja stabilen, vendar se nekatera tveganja povečujejo. Med njimi izstopajo cene nepremičnin, geopolitične napetosti, višji stroški financiranja in kibernetske grožnje.
Centralna banka opozarja na povečana tveganja iz mednarodnega okolja. V ospredju so vojne, trgovinske napetosti, visoke cene energentov in višji donosi državnih obveznic, ki podražujejo zadolževanje.
Posebej izstopa dogajanje na stanovanjskem trgu. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v prvi polovici leta medletno zvišale za več kot 9 odstotkov. Banka Slovenije tveganje na nepremičninskem trgu ocenjuje kot zmerno, vendar z naraščajočo tendenco.
Povpraševanje še vedno presega ponudbo, predvsem v Ljubljani, na Obali in drugih turističnih krajih. Gradnjo novih stanovanj hkrati otežujejo visoki stroški materiala in dela ter pomanjkanje gradbenih zmogljivosti.
Zanimiv je tudi podatek o varčevanju. Kar 82 odstotkov vseh vlog v slovenskem bančnem sistemu je bilo junija na vpogled, kar je največ po letu 2023. Takšna struktura vlog bankam omogoča manj stabilen vir financiranja, saj bi lahko ob večjem šoku zaupanja del sredstev hitro odšel drugam.
Banke sicer ostajajo zelo dobičkonosne. Pred obdavčitvijo so v prvem polletju ustvarile 619,8 milijona evrov dobička, kar je 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Hkrati so se oslabitve in rezervacije povečale za kar 153,4 odstotka, kar kaže, da banke pri poslovanju že upoštevajo zahtevnejše razmere.
Banka Slovenije med pomembnejšimi tveganji izpostavlja tudi kibernetske grožnje in hitro širjenje umetne inteligence. Napredna umetna inteligenca lahko napadalcem omogoči hitrejše iskanje ranljivosti in avtomatizacijo napadov, dodatno tveganje pa predstavlja odvisnost bank od velikega števila storitev peščice velikih tehnoloških podjetij.
