Podnebna konferenca ZN se je v soboto zvečer zaključila s sporazumom, ki obljublja več denarja za prilagajanje, toda izpušča ključno vprašanje – postopno opuščanje fosilnih goriv. Skupno 194 držav je po dvotedenskih pogajanjih sprejelo paket odločitev, katerega osrednji dokument niti enkrat ne omenja nafte, premoga ali plina.
Rezultat razkriva globoke razpoke. Triinosemdeset držav, vključno z večino članic EU in Veliko Britanijo, je zahtevalo jasen načrt za prehod stran od fosilnih goriv. Naftne velesile – Saudska Arabija, Rusija, Indija – so vztrajno blokirale tak jezik. Brazilija bo zdaj poskušala pripraviti lastno »karto poti«, vendar ta ne bo imela pravne teže uradnega sklepa COP30.
Finančni napredek z odložitvijo
Edini otipljiv napredek je dogovor o financiranju prilagajanja. Države so potrdile potrojitev sredstev za države, ki se soočajo z ekstremnimi vremenskimi razmerami. To pomeni okoli 120 milijard dolarjev letno do leta 2035 – znotraj okvirnega zneska 300 milijard, dogovorjenega lani v Bakuju. Rok je pet let dlje, kot so zahtevale ranljive države.
Brazilija je predstavila Tropical Forests Forever Facility, ki je pritegnil 5,5 milijarde dolarjev zavez od Norveške, Nemčije, Indonezije, Francije in Brazilije. Cilj je zbrati 125 milijard za varovanje gozdov, pri čemer naj bi lahko sklad začel delovati še pred zbranim začetnim kapitalom 25 milijard.
Konferenca je sprejela tudi mehanizem za pravičen prehod energetskih sistemov, ki vključuje reference na pravice delavcev in avtohtone skupnosti. Dokument pa ostaja brez zavezujočega financiranja.
Ocene so mešane
Generalni sekretar ZN António Guterres je priznal, da COP30 ni izpolnil vsega potrebnega in da vrzel med sedanjim stanjem in zahtevami znanosti ostaja nevarno široka. Kljub temu je poudaril, da dogovor dokazuje sposobnost držav, da se soočijo z izzivi.
Simon Stiell, izvršni sekretar okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah, je opozoril, da so zanikanje, razdeljenost in geopolitika letos hudo zarezali v mednarodno sodelovanje. Dodal je, da COP30 kljub temu dokazuje, kako je podnebno sodelovanje še vedno živo – 194 držav je vztrajalo v podpori Pariškemu sporazumu.
Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je priznal, da bi si želeli več ambicij. Francoska ministrica Monique Barbut pa je bila jasna – tega COP-a ne bi mogla označiti za uspeh, čeprav ne pomeni niti koraka nazaj.
Najostrejša kritika je prišla s strani Paname. Njen pogajalec Juan Carlos Monterrey Gómez je dejal, da podnebna odločitev, ki ne zmore niti omeniti fosilnih goriv, ni nevtralnost, ampak sodelovanje z onesnaževalci.
Resnična preizkušnja
Minister Sierre Leone Jiwoh Abdulai je poudaril, da COP30 ni izpolnil vsega, kar je Afrika prosila, toda premaknil je kazalec. Pravi rezultat bo viden po tem, kako hitro se besede spremenijo v konkretne projekte, ki varujejo življenja.
Vrh v Belému je pokazal temeljno napetost sodobne podnebne politike. Države prepoznavajo krizo. Ko pa pride do konkretnih zavez – denarja, energije, omejitev – se enotnost poruši.
