Italija je leto 2025 zaključila z rekordnim izvozom v vrednosti 643 milijard evrov in 3,3-odstotno rastjo, kar jo uvršča na četrto mesto med svetovnimi izvoznicami, pred Japonsko. Toda, kot opozarja Il Sole 24 Ore v obsežni analizi, objavljeni 3. marca, zadovoljstvo italijanskih podjetij nad prostotrgovinskim sporazumom EU z Mercosurjem ni trajalo niti dva dni.
Bruselj je 27. februarja napovedal začasno uporabo trgovinskega dela sporazuma, potem ko sta Argentina in Urugvaj formalno ratificirala dogovor. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za korak k močnejši in neodvisnejši Evropi. Brazilija in Paragvaj naj bi ratifikacijo zaključila v prihodnjih tednih, kar pomeni, da bi sporazum lahko začel veljati že maja.
Gole številke govorijo v prid italijanskemu gospodarstvu. Italija je drugi največji evropski izvoznik v štiri države Mercosurja. Po podatkih združenja Confartigianato dosega 7,6 milijarde evrov letnega izvoza in ima 13,8-odstotni delež med vsemi članicami EU. Sporazum odpravlja carine na 91 odstotkov evropskega blaga, ki ga države Mercosurja danes obdavčijo z izjemno visokimi stopnjami; 35 odstotkov za avtomobile, do 20 odstotkov za stroje in 14 odstotkov za farmacevtske izdelke. Po ocenah Evropske komisije bo to evropskim izvoznikom prihranilo štiri milijarde evrov letno.
A kot ugotavlja Il Sole 24 Ore, znižanje carin ne odpravlja ovir, ki segajo precej globlje od carinskih stopenj. Italijanska podjetja se na južnoameriških trgih soočajo s kompleksno birokracijo, neenotnimi tehničnimi standardi, dolgotrajnimi carinskimi postopki in diskriminatornim davčnim obravnavanjem uvoženega blaga. Za mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo večino italijanskih izvoznikov, so te netarifne ovire pogosto bolj obremenjujoče od samih carin.
Ločeno poglavje odpira kmetijstvo. Evropski kmetje morajo spoštovati stroge predpise glede uporabe pesticidov, antibiotikov in dobrobiti živali, medtem ko južnoameriški proizvajalci uporabljajo kemična sredstva, ki so v EU prepovedana že desetletja. Glavno italijansko kmetijsko združenje Coldiretti že mesece svari, da sporazum odpira vrata nelojalni konkurenci. Kritiki sporazuma ocenjujejo, da bi odprtje trga lahko stalo od 100.000 do 120.000 delovnih mest v evropskem kmetijstvu.
Politična pot sporazuma je vse prej kot jasna. Evropski parlament je januarja s tesno večino 334 proti 324 glasovom izglasoval, da se besedilo posreduje Sodišču Evropske unije v predhodno presojo. Komisija je kljub temu nadaljevala z začasno uporabo, kar je izzvalo ostro kritiko kmetijskih organizacij po vsej Evropi. Copa-Cogeca, največje evropsko kmetijsko združenje, je odločitev označila za prezir do skrbi, ki jih sektor izpostavlja že leta.
Obenem raste pritisk časa. Evropski center za mednarodno politično gospodarstvo (ECIPE) ocenjuje, da vsak mesec zamude pri uveljavitvi sporazuma pomeni 4,4 milijarde evrov izgubljenega BDP-ja in tri milijarde evrov nerealiziranega izvoza za evropska podjetja. Medtem ko se EU notranje prepira, Kitajska v Južni Ameriki krepi položaj kot glavni trgovinski partner, zlasti na področju surovin in infrastrukturnih naložb.
Za Italijo, katere izvoz je leta 2025 rasel hitreje od nemškega, francoskega in španskega, je Mercosur ključen preizkus izvozne politike. Zunanji minister Antonio Tajani je ob objavi izvoznih podatkov za leto 2025 izrecno navedel Mercosur kot enega od trgov, na katere mora Italija usmeriti prizadevanja. Vendar kot piše Il Sole 24 Ore, samo odpiranje vrat ne zadošča, če za njimi čakajo nova nepredvidljiva tveganja, ki s carinami nimajo nič skupnega.
