Bencin spustil ameriško inflacijo na 3,4 odstotka, evropske borze tretji dan zapored v rdečem

Bencin se je v Združenih državah julija pocenil za 2,9 odstotka, letna inflacija pa se je znižala na 3,4 odstotka. Nacionalno povprečje cene bencina je v sredo po podatkih avtomobilskega kluba AAA znašalo 4,04 dolarja za galono, za 16 centov več kot mesec prej. Agencija Reuters je poročala, da so ameriške cene julija komaj zrasle, ker se je bencin pocenil drugi mesec zapored. Ameriški urad za statistiko dela je v sredo objavil, da se je indeks cen življenjskih potrebščin julija na mesečni ravni zvišal za 0,1 odstotka, jedrni indeks brez hrane in energije pa za 0,2 odstotka. Letna stopnja se je znižala s 3,5 na 3,4 odstotka, jedrna pa z 2,6 na 2,5 odstotka. Energija je bila julija cenejša za 1,5 odstotka, v primerjavi z lanskim julijem pa dražja za 14,7 odstotka. Bencin je bil v letu dni dražji za 24,6 odstotka. Stanovanjski stroški so se zvišali za 0,1 odstotka in prispevali približno dve tretjini mesečne rasti.

Indeks S&P 500 je pridobil 20,30 točke ali 0,26 odstotka in končal pri 7.748,50 točke. To je bila njegova prva rast po rekordu s 7. avgusta. Nasdaq Composite je napredoval za 143,04 točke ali 0,54 odstotka do 26.588,49 točke, indeks manjših podjetij Russell 2000 pa za 18,37 točke ali 0,61 odstotka do 3.045,48 točke. Dow Jones Industrial Average se je edini med štirimi glavnimi indeksi znižal, za 21,58 točke ali 0,04 odstotka, na 53.770,27 točke. Indeks nihajnosti VIX se je znižal na 14,55. Agencija AP je poročala, da sta rast vodili delnici družb Nvidia in Super Micro Computer, potem ko so podjetja iz segmenta umetne inteligence objavila močnejše prihodke od pričakovanih.

Po orodju CME FedWatch je verjetnost, da bo ameriška centralna banka septembra pustila razpon obrestne mere med 3,50 in 3,75 odstotka nespremenjen, zrasla na približno 60 odstotkov, teden prej pa je presegala 45 odstotkov. Na julijskem zasedanju so trije člani Zveznega odbora za odprti trg glasovali za dvig. „Inflacija v skladu s pričakovanji ohranja pripoved, da dvig obrestnih mer ni potreben,” je za CNBC povedala Ellen Zentner, glavna ekonomska strateginja pri Morgan Stanley Wealth Management. Rob Williams, glavni investicijski strateg pri družbi Sage Advisory, je za CNBC dodal, da kombinacija inflacijskih podatkov in podatkov o zaposlovanju odmika septembrski dvig. Skyler Weinand iz družbe Regan Capital je za Bloomberg ocenil, da se ameriški inflacijski podatki gibljejo v koraku s cenami nafte in da Fed nad Hormuško ožino nima nadzora.

Panevropski indeks Stoxx 600 je izgubil 0,16 odstotka in končal pri 659,48 točke, dan po rekordnem zaključku pri 660,51 točke. Frankfurtski DAX se je znižal za 0,17 odstotka na 26.346,29 točke, pariški CAC 40 pa za 0,46 odstotka na 8.674,94 točke. Milanski FTSE MIB je končal pri 53.698,66 točke, madridski IBEX 35 pa pri 20.204,40 točke. Londonski FTSE 100 je po poročanju agencije Reuters tretji dan zapored padel, za 11,04 točke na 10.833,15 točke. Indeks srednje velikih podjetij FTSE 250 je pridobil 0,1 odstotka na 24.814,88 točke, delnica gradbene družbe Balfour Beatty pa je po zvišanju letne napovedi dosegla rekordno raven.

Nizozemska banka ABN Amro je v drugem četrtletju ustvarila 781 milijonov evrov čistega dobička, 29 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Donosnost kapitala je zrasla na 12,1 odstotka, količnik CET1 pa na 15,9 odstotka. Strošek tveganja je ostal pri štirih bazičnih točkah. Banka je zvišala celoletno napoved komercialnih neto obrestnih prihodkov na 6,8 milijarde evrov, napoved stroškov znižala na 5,5 milijarde evrov, vmesno dividendo pa določila pri 0,68 evra na delnico. Njena delnica se je podražila za več kot pet odstotkov. Finska družba Nokia je pridobila 9,58 odstotka, nemška družba SAP pa je izgubila 2,62 odstotka. Nemška družba E.ON je na dan objave rezultatov izgubila 3,15 odstotka. Delnica skupine LVMH je izgubila 2,89 odstotka in končala pri 464,95 evra, potem ko je nemška banka Deutsche Bank znižala ciljno ceno s 600 na 590 evrov in ohranila priporočilo za nakup.

Ameriška uprava za energetske informacije je v sredo sporočila, da so komercialne zaloge surove nafte v tednu do 7. avgusta zrasle za 17,4 milijona sodov na 424,4 milijona. To je največji tedenski prirast od januarja 2023. Analitiki, ki jih je anketirala agencija Reuters, so pričakovali zmanjšanje za 1,4 milijona sodov. Izvoz je padel na 3,06 milijona sodov na dan in je bil najnižji od novembra 2025. Neto uvoz je zrasel za 1,77 milijona sodov na dan, zaloge v Cushingu pa za 1,6 milijona sodov. Rafinerije so delovale pri 96,2 odstotka zmogljivosti. Matt Smith, direktor raziskav surovin pri družbi Kpler, je za agencijo Reuters povedal, da je tokratna rast zalog druga največja v zgodovini in da je večina prirasta nastala ob obali Mehiškega zaliva. Josh Young iz družbe Bison Interests je za isto agencijo ocenil, da so podatki videti nenavadni in verjetneje enkratni.

Mednarodna agencija za energijo je v sredo v mesečnem poročilu zapisala, da so svetovne opazovane zaloge nafte julija prvič po aprilu 2025 padle pod 7,9 milijarde sodov, ponudba pa je bila 6,3 milijona sodov na dan nižja kot pred letom. Po njeni oceni se bo trg proti koncu leta vrnil v presežek, nujnost odprtja Hormuške ožine pa se je povečala, ker se zaloge hitro praznijo. Ameriška uprava za energetske informacije je dan prej v kratkoročnem energetskem obetu napovedala povprečno ceno nafte brent okrog 85 dolarjev za sod v tretjem četrtletju. Bližnjevzhodna proizvodnja se bo po njeni napovedi vrnila blizu ravni izpred konflikta v začetku leta 2027, motnje okrog 0,6 milijona sodov na dan pa bodo trajale do konca prihodnjega leta. „Najverjetnejši scenarij je dolgoročno zmanjšanje prometa skozi Hormuško ožino,” je za agencijo AP ocenil Ben May, direktor globalnih makroekonomskih raziskav pri družbi Oxford Economics. Tim Waterer, glavni tržni analitik pri družbi KCM Trade, je za Al Jazeero povedal, da trgi upanja na dogovor niso povsem opustili, njihovo zaupanje pa vidno kopni.

Septembrski terminski posel z bakrom se je v sredo na newyorški borzi Comex povzpel na 6,7140 dolarja za funt ali 14.802 dolarja za tono in presegel rekord s 5. avgusta pri 6,7045 dolarja, nato pa se umiril pri 6,6335 dolarja. Gotovinski baker je na Londonski borzi kovin v torek končal pri 14.424,50 dolarja za tono, 207,50 dolarja nad tromesečnim poslom pri 14.217 dolarjih. Baker je letos dražji za približno 18 odstotkov, v dvanajstih mesecih pa za 47 odstotkov. Srebro je v sredo kotiralo nad 66 dolarji za unčo.

Severnomorska nafta brent je v četrtek ob 6.15 po srednjeevropskem času kotirala pri 88,58 dolarja za sod, 0,45 odstotka nižje kot dan prej, ameriška sorta WTI pa pri 82,78 dolarja, 0,58 odstotka nižje. Zlato je na promptnem trgu kotiralo pri 4.394,79 dolarja za unčo, srebro pri 65,12 dolarja, baker pri 6,53 dolarja za funt, ameriški zemeljski plin pa pri 2,79 dolarja za milijon britanskih toplotnih enot. Skozi Hormuško ožino je v torek prešlo 14 plovil, pred začetkom vojne konec februarja pa jih je bilo okrog 120 na dan.