Lego je lani iztržil 83,5 milijarde danskih kron prihodkov in ustvaril 16,7 milijarde kron čistega dobička. Leta 2003 je iztržil 8,4 milijarde kron in izkazal 935 milijonov kron čiste izgube, leto pozneje pa je izguba narasla na 1,93 milijarde. Podjetje je takrat imelo izkaz poslovnega izida po posameznih državah, ni pa imelo izračuna dobičkonosnosti po izdelkih in po produktnih linijah. Kje zasluži in kje izgublja, v Billundu ni vedel nihče.
To je odkril Jesper Ovesen, finančni direktor, ki je v igračarsko podjetje prišel iz bančništva, njegovo ugotovitev pa je popisal David Robertson v knjigi Brick by Brick. Ista knjiga navaja oceno Jørgena Viga Knudstorpa, tedanjega vodje strateškega razvoja, da podjetje izgublja denar, posluje z negativnim denarnim tokom in tvega neplačilo dolga.
Vzrok ni bil v prodaji. Število izdelkov je naraslo na več kot 13.000, število različnih elementov pa na približno 14.000. Vsak nov element zahteva svoje orodje, svojo proizvodnjo in svoje zaloge. Po slabi praznični sezoni so police trgovcev ostale polne. Na nekaterih trgih je neprodano stalo približno 40 odstotkov zalog, denar pa je obležal v izdelkih, ki jih ni kupil nihče.
Marža iz poslovanja je z osemnajstih do devetnajstih odstotkov v poznih devetdesetih letih padla na 2,4 odstotka. Padec se je zgodil postopoma, skozi nekaj zaporednih let, in ga v posamezni letnici ni bilo videti kot krizo.
| Lego od izgube do rekorda, v milijonih danskih kron | ||
| Leto | Prihodki | Čisti poslovni izid |
| 2003 | 8.428 | -935 |
| 2004 | 7.934 | -1.931 |
| 2005 | 7.050 | 505 |
| 2025 | 83.500 | 16.700 |
 Vir: letna poročila skupine Lego za leta 2003, 2004 in 2005 ter objava rezultatov skupine Lego za leto 2025. Podatka za leti 2003 in 2004 vključujeta parke Legoland, podatek za leto 2005 se nanaša na poslovanje brez parkov. | ||
Ukrepi so sledili šele, ko so bili izračuni na mizi. Lego je zmanjšal število izdelkov, zaprl tovarno v Švici in pet distribucijskih centrov na Danskem, v Nemčiji in Franciji ter proizvodnjo preselil na Češko. Zabaviščne parke Legoland je prodal družbi Merlin Entertainments za približno 250 milijonov funtov.
Zgodba je uporabna zunaj igračarske panoge. Prihodek pove, koliko je podjetje prodalo, ne pove pa, koliko od tega zasluži in koliko denarja pri tem porabi. Pri Legu je vsak nov element pomenil svoje orodje, svoj prostor v skladišču in svojo zalogo, vse to pa je bilo plačano, preden je izdelek prišel na polico. Podjetje z več sto izdelki brez izračuna po posamezni liniji ne ve, kateri izdelki prinašajo denar in kateri ga porabljajo.
Legov primer kaže, koliko je vredno podatke razložiti in jih spremljati skozi leta. Bonitetne platforme ta korak olajšajo, ker združijo podatke, ki so sicer raztreseni po različnih evidencah. CompanyWall Business na enem mestu prikaže podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ključne finančne kazalnike, podatke o računih in blokadah ter lastniško strukturo. Padec marže z devetnajstih odstotkov na dva odstotka se pokaže šele v nizu let.
Lego je leto 2005 po izgubi 1,93 milijarde kron končal s 505 milijoni kron čistega dobička in ostal v družinski lasti.
