Borze lovijo nove rekorde sredi vojne, nafta pri 93 dolarjih visi na Trumpovi obljubi

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek napovedal, da bi memorandum o ponovnem odprtju Hormuške ožine lahko sklenili že v prihodnjem tednu. Cena nafte je kljub temu po dnevu nihanja končala višje, ameriška WTI je pridobila 1,46 odstotka in pri 93,51 dolarja za sod dosegla tedenski vrh, ameriški indeks S&P 500 pa je isti dan prvič v zgodovini zaprl nad 7.600 točkami, potem ko so vlagatelji znova kupovali delnice umetne inteligence.

Rekordov ni postavil le S&P 500, ki je pri 7.609,78 točke pridobil 0,13 odstotka. Dow Jones se je za 0,45 odstotka povzpel na 51.307,79 točke, Nasdaq pa je pri 27.093,90 točke dosegel nov vrh. Strateg družbe Evercore ISI Julian Emanuel ostaja pri napovedi, da bo S&P 500 do konca leta pri 7.750 točkah, in ocenjuje, da je verjetnost dviga do 9.000 točk le 25-odstotna, saj je uvajanje umetne inteligence po njegovem šele na začetku, vrednotenja pa so še daleč od ravni z začetka tega stoletja.

Med posameznimi delnicami je izstopal Marvell s 33-odstotno rastjo, potem ko je izvršni direktor Nvidie Jensen Huang dejal, da je ključen pri povezovanju podatkovnih centrov. Hewlett Packard Enterprise je po rezultatih, ki so presegli pričakovanja, pridobil okoli 26 odstotkov, največ v enem dnevu doslej, Super Micro Computer je dodal šest odstotkov, proizvajalci čipov pa v povprečju pet. Delnica Alphabeta je izgubila skoraj štiri odstotke, potem ko je družba napovedala zbiranje 80 milijard dolarjev s prodajo delnic za financiranje naložb v umetno inteligenco, od tega deset milijard dolarjev prispeva Berkshire Hathaway. Adam Crisafulli iz analitične hiše Vital Knowledge je ob tem pripomnil, da če si naložb v umetno inteligenco ne more financirati iz lastnega poslovanja niti tako dobičkonosno podjetje, ostaja odprto, kdo sploh lahko. Objavljen je bil tudi močan podatek s trga dela, saj se je število prostih delovnih mest v Ameriki aprila povečalo za 4,6 odstotka, na 7,6 milijona, največ v skoraj dveh letih, kar zmanjšuje verjetnost znižanja obrestnih mer na zasedanju Federal Reserve ta mesec.

Evropske borze so po ponedeljkovem padcu spet pridobile. Vseevropski indeks Stoxx 600 je napredoval za 0,66 odstotka, francoski CAC 40 je z 0,77 odstotka vodil med večjimi indeksi, nemški DAX je dodal 0,48 odstotka, londonski FTSE 100 pa 0,33 odstotka. Na vrhu indeksa Stoxx 600 je z okoli desetodstotno rastjo pristala delnica Prosusa, potem ko je poročilo nakazalo, da kitajski Tencent, v katerem ima nizozemska družba velik delež, preizkuša novega agenta umetne inteligence. Vlagatelje so pomirila poročila o premirju med Izraelom in Hezbolahom ter o nadaljevanju pogovorov med Iranom in ZDA, dan prej pa je Euro Stoxx 50 ob iranski napovedi podaljšanja blokade ožine padel na 6.023 točke.

V ponedeljek so cene nafte poskočile, WTI za 5,5 odstotka in Brent za 4,2 odstotka, potem ko je Teheran napovedal prekinitev pogajanj zaradi izraelskih napadov v Libanonu. V torek so nihale ves dan, WTI je proti koncu seje pridobila skoraj poldrugi odstotek, Brent pa se je gibal okoli 95 dolarjev. Cene v razponu nizkih do srednjih 90 dolarjev po besedah Matta Britzmana iz Hargreaves Lansdowna še vsebujejo jasno premijo za tveganje zaradi konflikta. Sim Moh Siong iz OCBC Group Research opozarja, da padec cen verjetno ne bo hiter, dokler ima Teheran zmožnost motiti promet skozi ožino.

V sredo, 3. junija, je negotovost vztrajala. Po podatkih ameriškega centralnega poveljstva je Iran izstrelil balistične rakete proti sosednjim državam, ameriške sile pa so izvedle napade na otok Kešm. Trump je vztrajal, da pogajanja tečejo, in zavrnil poročila iranskih državnih medijev o njihovi prekinitvi. Po podatkih industrije so se ameriške zaloge surove nafte prejšnji teden zmanjšale za 6,8 milijona sodov, kar bi bil šesti zaporedni tedenski upad, če bodo to potrdili uradni podatki uprave EIA, pričakovani v sredo.

Vojna na Bližnjem vzhodu se je začela 28. februarja, Hormuška ožina, skozi katero je pred tem tekla približno petina svetovne oskrbe z nafto, pa je od takrat večinoma zaprta. Cena brenta je 7. aprila dosegla 138 dolarjev za sod, nato pa maja zabeležila največji mesečni padec po letu 2020, ko so trg dvignila upanja na konec vojne. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da kumulativne izgube oskrbe iz Zaliva presegajo milijardo sodov in da je iz proizvodnje izpadlo več kot 14 milijonov sodov na dan.

Goldman Sachs je konec maja ocenil, da bi nafta lahko ostala pri okoli 90 dolarjih za sod do konca leta tudi ob morebitnem odprtju ožine. Uprava EIA v majskem poročilu pričakuje povprečno ceno brenta okoli 106 dolarjev maja in junija, nato pa postopen padec proti 89 dolarjem v zadnjem četrtletju in 79 dolarjem v letu 2027, ko naj bi se oskrbni tokovi ponovno vzpostavili.

Delniški trgi tega energetskega tveganja doslej večinoma niso vračunali. Dobički ameriških podjetij ostajajo močni, povpraševanje po naložbah v umetno inteligenco pa drži cene tehnoloških delnic visoko. Pritisk surovin navzgor blažita dejstvi, da je bil trg že pred krizo v presežku in da Savdska Arabija ter Združeni arabski emirati del izvoza preusmerjajo na terminale zunaj ožine. Skeptiki opozarjajo, da rekordi slonijo na peščici delnic, povezanih z umetno inteligenco, in da je razmerje med ceno in dobičkom po Shillerjevi metodi blizu najvišjih vrednosti doslej. Warren Buffett je vlagatelje opozoril, da nekateri med njimi igrajo na srečo.

V sredo trg čaka uradne podatke uprave EIA o zalogah nafte in znak, ali bo Trumpov napovedani memorandum o Hormuški ožini dobil obliko. Brent se je v torek gibal okoli 95 dolarjev za sod, kar je daleč pod aprilskim vrhom pri 138 dolarjih in občutno nad ravnjo izpred vojne, ko je sod stal okoli 72 dolarjev.