Brent šest centov nad predvojno ravnjo, Rheinmetall izgubil 18 odstotkov

Brent se je v sredo pocenil za 4,33 odstotka in se ustavil pri 73,74 dolarja za sod, dober dolar nad ceno izpred vojne z Iranom. Z umirjanjem iranske krize so vlagatelji prodajali surovine in obrambne delnice, v katere so spomladi vgradili vojni pribitek, v ospredje pa sta stopila spor o vrednotenju umetne inteligence in vprašanje, kako visoko bo Fed dvignil obrestne mere.

Ameriški WTI je zdrsnil za 3,92 odstotka na 70,34 dolarja in se med dnevom dotaknil najnižje ravni od začetka marca. Padec poganja vračanje ladij skozi Hormuško ožino. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je sporočil, da je v zadnjih 24 urah skoznjo zaplulo 72 ladij in 20 milijonov sodov nafte, kar je predvojne tokove obnovilo v celoti. Tri nasedle tankerje s petimi milijoni sodov surovine so v sredo opazili, kako zapuščajo ožino. Predsednik Donald Trump je na omrežju Truth Social zatrdil, da Iran za prehod ne bo zaračunaval cestnine, zavarovanja ali drugih dajatev, in zagrozil, da bi se pogajanja v nasprotnem primeru končala takoj.

Helima Croft, vodja globalne strategije za surovine pri RBC Capital Markets, je strankam sporočila, da bi predvojni obseg prometa skozi Hormuz lahko ostal zgornja meja, saj bi vsak dogovor, ki Iranu pušča nadzor nad ožino, promet zadržal pri 60 do 70 odstotkih nekdanje ravni. Pri Morgan Stanleyju računajo, da bo proizvodnja v Perzijskem zalivu do septembra okrevala za polovico in do decembra za 80 odstotkov, Goldman Sachs pa je napoved vrnitve izvoza na predvojno raven premaknil na konec julija.

V Evropi je panevropski indeks STOXX 600 dan sklenil 0,1 odstotka višje pri 634,78 točke, nemški DAX pa je izgubil 0,6 odstotka. Najgloblje je padel Rheinmetall. Delnica nemškega obrambnega koncerna se je zrušila za 18,7 odstotka, kar je po podatkih Reutersa največji dnevni padec v zgodovini podjetja, potem ko se je Berlin odpovedal gradnji šestih fregat razreda F126 v vrednosti do 12,8 milijarde evrov. Posel, za katerega je veljalo, da ga bo dobil prav Rheinmetall, je pokopala veriga zamud in pričakovana prekoračitev stroškov; vlada bo namesto tega pri ladjedelnici TKMS kupila osem manjših fregat Meko A-200, njena delnica je pridobila 16 odstotkov.

Razprodaja se je razlila po vsej panogi. Hensoldt je izgubil 3,3 odstotka, Renk 7,2, švedski Saab 2,8 in italijanski Leonardo 4,8 odstotka. „Okolje je zelo nestabilno, vojne še trajajo. To bi moralo krepiti naklonjenost obrambnemu sektorju, a se ne dogaja,” je za Reuters dejal Michael Field, glavni strateg za delniške trge pri Morningstarju, ki dvom vlagateljev pripisuje vprašanju, koliko napovedane porabe za obrambo se bo prelilo v naročila.

Milan je bil najšibkejši med večjimi borzami. Indeks FTSE MIB je padel pod 52.000 točk in sejo sklenil 0,7 odstotka nižje, kot poroča Il Sole 24 Ore. Navzdol so poleg Leonarda vlekli naftni Saipem s 3,2 odstotka in Eni s 3,3, med redkimi pridobitniki pa so bili DiaSorin s 3,1, Poste z 1,5 in banka MPS z 0,8 odstotka.

Na Wall Streetu se je jutranji zagon do zaprtja razblinil. S&P 500 je sklenil 0,10 odstotka nižje pri 7.358,22 točke, tehnološki Nasdaq Composite je izgubil 0,43 odstotka in končal pri 25.476,64, Dow Jones pa je pridobil 182 točk oziroma 0,35 odstotka in se ustalil pri 51.848,90. Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je z nafto padla pod 4,5 odstotka.

Delnica proizvajalca čipov Cerebras Systems se je sesula za 20 odstotkov, potem ko je podjetje opozorilo, da bo še naprej poslovalo z izgubo. To je vlagatelje znova spomnilo na visoke stroške gradnje infrastrukture za umetno inteligenco. Zlato je padlo pod 4.000 dolarjev za unčo, prvič po 18. novembru lani, bitcoin pa pod 60.000 dolarjev, na najnižjo raven po letu 2024. Dolarski indeks je dosegel trinajstmesečni vrh, ameriška valuta pa se je proti japonskemu jenu povzpela na najvišjo raven v več kot štirih desetletjih.

Razprodajo je po zaprtju obrnil Micron. Proizvajalec pomnilniških čipov je v tretjem četrtletju iztržil rekordnih 41,46 milijarde dolarjev prihodkov, 346 odstotkov več kot leto prej, prilagojeni dobiček na delnico je znašal 25,11 dolarja, bruto marža pa 84,9 odstotka. Za tekoče četrtletje je Micron napovedal 50 milijard dolarjev prihodkov, približno sedem milijard nad pričakovanji analitikov, dobiček na delnico med 30 in 32 dolarji ter bruto maržo okoli 86 odstotkov. Delnica, ki je v rednem trgovanju izgubila 0,44 odstotka in se ustavila pri 1.047,20 dolarja, je po objavi rezultatov v podaljšanem trgovanju poskočila za skoraj 15 odstotkov, na 1.199,52 dolarja, in skupaj z napovedmi Qualcomma sprožila val rasti polprevodniških delnic, ki je po oceni Reutersa vreden 400 milijard dolarjev.

Pri Wedbushu so rezultate pospremili z oceno, da je trgovanje s pomnilnikom in čipi nedotaknjeno in šele na začetku. Glavni izvršni direktor Microna Sanjay Mehrotra je rekordne številke pripisal strateški vlogi pomnilnika v dobi umetne inteligence in napovedal, da bodo večletni dogovori s strateškimi kupci poslovanje naredili bolj predvidljivo. Navdušenju se po robu postavlja Goldman Sachs, ki za Micron ohranja ciljno ceno okoli 400 dolarjev, manj kot polovico tržne, in opozarja, da pomnilnik ostaja cikličen posel ter da današnje rekordne marže najverjetneje pomenijo vrh cikla.

Trgi vse bolj računajo na zaostritev denarne politike v ZDA, kjer je novi predsednik Feda Kevin Warsh junija nakazal obrat od pričakovanih znižanj k morebitnemu dvigu obrestne mere. Po orodju CME FedWatch je verjetnost dviga na julijski seji poskočila na več kot 36 odstotkov z 8,5 odstotka teden prej, Bank of America pa zdaj napoveduje tri zaporedne dvige za po četrtino odstotne točke do konca leta. Zaradi teh pričakovanj je zlato padlo na sedemmesečno dno, dolar pa se je okrepil. Nasprotni tabor vodi Chen Zhao, glavni globalni strateg pri Alpine Macro, ki dvige ocenjuje kot malo verjetne; konec vojne z Iranom bi po njegovem nafto lahko spustil na 50 do 60 dolarjev za sod in inflacijo vrnil navzdol, čemur se pridružuje popuščajoča rast plač.

Filadelfijski polprevodniški indeks je v torek izgubil osem odstotkov, a letos kljub tednu razprodaje ostaja v plusu za 90 odstotkov. Pri takih vrednotenjih preseganje napovedi ni dovolj, podjetja morajo obete dvigniti nad že tako visoko letvico. Naftno olajšanje še ni dokončno; Mednarodna zbornica za ladijski promet opozarja, da bo normalizacija prometa skozi Hormuz postopna, saj na izhod iz Perzijskega zaliva še vedno čaka okoli 1.500 ladij.

Padec surovin se je nadaljeval v četrtek zjutraj. Brent je kotiral pri 72,54 dolarja, 1,62 odstotka nižje kot ob sredinem zaprtju, ameriški WTI pri 69,46 dolarja, zlato pri 3.989 dolarjih, baker pa je pridobil odstotek na 6,00 dolarja za funt. Brent se je ustavil le šest centov nad ceno 72,48 dolarja, pri kateri se je sklenil zadnji trgovalni dan pred začetkom vojne 28. februarja.