Finance bi morale v prihodnjih dveh letih stati brez novih davkov, z razbremenitvijo dela in s posebno dohodninsko olajšavo 3.000 evrov za mlade, je ob predstavitvi predlogov proračunov za leti 2027 in 2028 v Državnem zboru poudaril finančni minister Andrej Šircelj. Vlada hkrati uvaja štiriletni proračunski cikel z zgornjo mejo rasti izdatkov, vezano na ciljno inflacijo, s čimer želi porabo bolj disciplinirati.
Davčni del je tisti, ki podjetja in zaposlene zadeva najbolj neposredno. Davčni prihodki naj bi prihodnje leto znašali 14,2 milijarde evrov, kar je pet odstotkov več kot letos, a rast po ministrovih besedah izhaja iz večje zaposlenosti, potrošnje in uspešnega poslovanja podjetij, ne iz novih davkov.
Davčne olajšave in dohodninska lestvica se bodo uskladile z rastjo cen, napovedana razbremenitev dela pa ne bo financirana z novimi davki niti z davkom na nepremičnine. Posebej za mlade je predvidena olajšava v višini 3.000 evrov.
Novost je tudi okvir, v katerem bo poraba tekla. Vlada predlaga štiriletni proračunski cikel z zgornjo mejo rasti izdatkov, ki bo vezana na ciljno inflacijo. Predlog zakona o izvrševanju proračunov ne predvideva linearnega zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju, določa pa jasen finančni okvir za plače. “Javne finance je treba urejati v dobrih časih, da zdržijo v slabih,” je dejal Šircelj.
Kar zadeva glavne okvire, ti ostajajo v mejah, o katerih je vlada govorila že ob sprejemanju predlogov. Za leto 2027 vlada načrtuje približno 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj pa bo znašal 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, torej tik pod evropsko mejo treh odstotkov.
Leta 2028 naj bi se prihodki povečali na 17,7 milijarde evrov, odhodki pa ostali skoraj nespremenjeni, zato naj bi se primanjkljaj znižal za skoraj 600 milijonov evrov. Delež javnega dolga, ki je bil konec lanskega leta 65,1 odstotka BDP, naj bi se do konca leta 2029 znižal na 63,1 odstotka.
Leto 2027 bo po ministrovih besedah leto naložb, saj naj bi državne investicije zrasle za 38 odstotkov na 3,3 milijarde evrov. Za obrambo je namenjenih 1,9 milijarde evrov prihodnje leto in 2,2 milijarde leta 2028, za pokojninsko blagajno pa bo država v letu 2027 primaknila 1,9 milijarde evrov, kar je tretjino več kot letos.
Za dolgoročno vzdržnost pokojnin naj bi ustanovili demografski sklad. Sredstva za znanost se povečujejo za 28 odstotkov, za kmetijstvo pa za 12 odstotkov. Predloga bodo zdaj obravnavala delovna telesa Državnega zbora, oceno pa bo podal tudi Fiskalni svet, ki je bil v preteklosti do vladnih fiskalnih načrtov pogosto kritičen.
