Brez energetike se 22-odstotna rast evropskih dobičkov skrči na 11,5 odstotka

Dobički evropskih družb naj bi v drugem četrtletju zrasli za 22 odstotkov, brez energetskega sektorja pa za 11,5 odstotka, kažejo ocene finančne družbe LSEG. Panevropski indeks STOXX 600 je v torek trgovanje končal nespremenjen pri 660,51 točke, blizu rekordnih ravni iz prejšnjega tedna.

Energetske delnice so pridobile 1,7 odstotka, tehnološke pa 1,1 odstotka. Tehnološki sektor ostaja med najdonosnejšimi sektorji v Evropi z okoli 24-odstotno rastjo od začetka leta.

„Večje vprašanje je, ali je takšno rast dobičkov mogoče vzdrževati. Trg očitno meni, da jo je,“ je za Reuters povedal Steve Sosnick, glavni tržni analitik pri družbi Interactive Brokers. „Dokler se svetovna oskrba z energijo ne poslabša, je razumno pričakovati, da se to lahko zgodi.“

Nemški DAX je pridobil 0,26 odstotka in dan končal pri 26.391 točki, rast pa so vodile delnice Siemens Energy, Deutsche Telekom in RWE. Francoski CAC 40 je izgubil 0,13 odstotka in končal pri 8.714,94 točke, italijanski FTSE MIB je pridobil 0,08 odstotka pri 53.706,21 točke, španski IBEX 35 pa 0,20 odstotka pri 20.213,60 točke.

Švicarsko-ameriška družba Alcon je pridobila 4,7 odstotka po zvišanju celoletne napovedi dobička, danska družba ISS pa 4,4 odstotka po polletnih rezultatih nad pričakovanji. Britanska družba Spirax Group je s 5,6-odstotnim padcem končala na dnu indeksa STOXX 600. Zavarovalniški sektor je izgubil odstotek, delnica Legal & General pa 3,1 odstotka, potem ko je banka UBS priporočilo za papir znižala z nevtralnega na prodajno.

V New Yorku so glavni indeksi drugi dan zapored izgubljali. S&P 500 je padel za 0,32 odstotka na 7.728,20 točke, Nasdaq Composite za 0,6 odstotka na 26.445,45 točke, Dow Jones Industrial Average pa za 184,13 točke oziroma 0,34 odstotka na 53.791,85 točke. Delnica Alphabeta je izgubila 3,6 odstotka.

Cena severnomorske nafte Brent je v sredo zjutraj rasla šesto zaporedno sesijo, poroča agencija Bloomberg. Oktobrska terminska pogodba za Brent je ob treh po greenwiškem času kotirala pri 89,61 dolarja za sod, kar je približno četrtino več kot pred začetkom vojne z Iranom konec februarja. Zahodnoteksaška nafta WTI se je gibala blizu 84 dolarjev za sod.

Podatki družbe Kpler kažejo, da je skozi Hormuško ožino v ponedeljek prešlo šest plovil v primerjavi z desetdnevnim povprečjem približno enajstih. Pred vojno je skozi ožino potovala okoli petina svetovne ponudbe nafte. Iran po poročanju agencije Bloomberg vztraja, da ožina ostaja zaprta, dokler Washington ne izpolni njegovih zahtev, pakistanski obrambni minister Khawaja Asif pa je po poročanju iste agencije izjavil, da sta strani blizu neke oblike dogovora.

„Trgi upanja na dogovor še niso povsem izgubili, zaupanje pa očitno kopni,“ je za Al Jazeero povedal Tim Waterer, glavni tržni analitik pri avstralski družbi KCM Trade. „Dlje ko se pogovori vlečejo brez vidnega napredka in bolj ko so navedene zahteve zapletene, večji je dvom, da je uporaben dogovor mogoče doseči hitro.“

Ameriška vladna agencija za energetske informacije EIA je v torkovi napovedi ocenila, da se proizvodnja nafte na Bližnjem vzhodu do začetka leta 2027 ne bo vrnila blizu ravni izpred konflikta, za letošnjo povprečno ceno nafte Brent pa je navedla 87 dolarjev za sod. „Proizvodnja Opeca se lahko poveča šele, ko bodo tokovi skozi Hormuško ožino v obe smeri normalizirani,“ je za Al Jazeero ocenila June Goh, višja analitičarka naftnega trga pri singapurski družbi Sparta Commodities. Ameriške zaloge surove nafte so se prejšnji teden povečale za 9,1 milijona sodov, kar je največji tedenski prirast od februarja, kažejo podatki naftne industrije.

„Premor tega tedna odraža nekaj previdnosti zaradi iranskega konflikta in ponovnega pritiska na cene nafte. To je ključno kratkoročno tveganje za evropske trge,“ je za Reuters ocenil Gordon Kerr, evropski makroekonomski strateg pri bonitetni agenciji KBRA.

Efektivna obrestna mera ameriške centralne banke znaša 3,63 odstotka in ostaja nespremenjena od julijske seje, na kateri so trije od dvanajstih članov odbora glasovali za zvišanje. Predsednik Feda Kevin Warsh je 15. julija pred ameriškim kongresom povedal, da inflacija presega dvoodstotni cilj že 63 zaporednih mesecev. Trgovci s terminskimi pogodbami na obrestno mero Feda so v ponedeljek verjetnost septembrskega zvišanja ocenjevali na približno 52 odstotkov, teden prej pa na 67 odstotkov, kažejo podatki orodja FedWatch borze CME.

„Vlagatelji vse bolj vračunavajo scenarij, v katerem se inflacija še naprej umirja, Fed ostaja potrpežljiv, rast dobičkov pa upravičuje visoka vrednotenja,“ je za Fortune zapisala Daniela Hathorn, višja tržna analitičarka pri družbi Capital.com. Podatek nad pričakovanji bi po njeni oceni zvišal donosnost ameriških obveznic in tečaj dolarja, trge pa prisilil v ponoven premislek, ali je nedavni optimizem glede politike in vrednotenj upravičen. Dominic Pappalardo, glavni strateg za več naložbenih razredov pri družbi Morningstar Wealth, je za Reuters povedal, da bi padanje inflacije v zadnjih nekaj mesecih lahko zadostovalo, da Fed letos ne zviša obrestnih mer.

Ekonomisti za julij pričakujejo 3,4-odstotno medletno inflacijo po junijskih 3,5 odstotka, jedrna inflacija brez hrane in energije pa naj bi znašala 2,5 odstotka, kaže anketa agencije Reuters. Julijski podatek o zaposlovanju je pokazal izgubo 23.000 delovnih mest.

Ameriški urad za statistiko dela bo julijske podatke o inflaciji objavil danes ob 14.30 po srednjeevropskem času, naslednja seja odbora Feda za denarno politiko pa bo 15. in 16. septembra.