Jesen se je na slovenskem trgu dela začela z valom zaposlovanja. Konec septembra je bilo brez dela 42.439 ljudi, kar je 1,8 odstotka manj kot avgusta in 3,4 odstotka manj kot pred letom dni, kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje. Za upad ni toliko zaslužno manjše število novih prijav kot dejstvo, da se je septembra zaposlilo bistveno več ljudi, kar 4.188 oseb, dvakrat toliko kot avgusta.
September je sicer po svoje poseben mesec. Ob koncu poletja se namreč močno povečajo prijave brezposelnih, saj se iztečejo pogodbe za določen čas in na Zavod se obrne tudi val iskalcev prve zaposlitve, med njimi mladi, ki so končali šolanje.
Novih prijav je bilo tako 5.551 oziroma za 44 odstotkov več kot avgusta. A ker se je hkrati zaposlilo še več ljudi, se je skupno število brezposelnih vseeno znižalo. Stopnja registrirane brezposelnosti ostaja nizka, pri 4,4 odstotka, nekoliko višja je med ženskami kot med moškimi.
Koga pa delodajalci iščejo?
| Trg dela, september 2026 | Podatek |
|---|---|
| Registrirana brezposelnost | 42.439 (−1,8 % na mesec) |
| Medletna sprememba | −3,4 % |
| Na novo prijavljeni | 5.551 (+44,1 % na mesec) |
| Zaposlili so se | 4.188 (+101,7 % na mesec) |
| Stopnja registrirane brezposelnosti | 4,4 % |
| Sporočena prosta delovna mesta | 14.599 (+5,6 % medletno) |
Vir: Zavod RS za zaposlovanje
Septembra je bilo skoraj 14.600 prostih delovnih mest, največ v zdravstvu in socialnem varstvu, predelovalnih dejavnostih, izobraževanju in gradbeništvu. Med posameznimi poklici najbolj primanjkuje čistilcev in strežnikov, gradbenih delavcev za preprosta dela, delavcev v proizvodnji ter medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
Na seznamu najbolj iskanih so tudi vozniki tovornjakov, varilci, oskrbovalci na domu in varnostniki. Gre za poklice, pri katerih Slovenija že dlje časa čuti pomanjkanje domače delovne sile.
Medtem ko je brezposelnih vse manj, podjetja vseeno težko najdejo prav delavce v zdravstvu, gradbeništvu, logistiki in proizvodnji. Med tistimi, ki so se septembra zaposlili, so bili namreč najštevilčnejši tajniki, prodajalci, vzgojitelji, učitelji in delavci za preprosta dela. Poklici, ki se le delno ujemajo s tem, kar delodajalci najbolj potrebujejo. Razlika med ponudbo in povpraševanjem po kadrih ostaja ena glavnih ovir za rast podjetij.
Razlike so velike tudi med regijami. Najvišjo brezposelnost še naprej beležijo v mariborski in pomurski regiji, kjer stopnja presega pet odstotkov, najnižjo pa na Goriškem in Gorenjskem, kjer se giblje okoli treh odstotkov.
