Evropska podjetja morajo računati z možnostjo povračilnih ukrepov Washingtona, ki bi bili zanje “zelo uničujoči”, če bo Bruselj dve tretjini frekvenc v satelitskem pasu 2 GHz pridržal za evropske operaterje, je v intervjuju, ki ga je časnik Financial Times objavil v nedeljo, povedal ameriški veleposlanik pri Evropski uniji Andrew Puzder. Načrt Evropske komisije bi družbi SpaceX Elona Muska, ki upravlja satelitsko omrežje Starlink, omejil dostop do frekvenc, Puzder pa je kot razlog za opozorilo navedel velikost ameriškega trga.
Komisija je uredbo o avtorizaciji sistemov za mobilne satelitske storitve na ravni EU predlagala 27. maja. Pas 2 GHz je po navedbah Euronewsa edini pas za mobilne satelitske storitve, harmoniziran na ravni unije, Komisija pa ga opisuje kot primernega za neposredno povezavo telefonov s sateliti. Tretjino pasu bi po predlogu dobil evropski operater vladnih storitev, povezan s projektom varne satelitske povezljivosti IRIS², tretjino bi dobili novi ponudniki s sedežem v EU, za preostalo tretjino pa bi se lahko potegovali evropski in neevropski operaterji, piše specializirana publikacija Light Reading. Noben operater ne bi smel imeti bloka, večjega od 2 x 10 MHz, sedanji imetnici licenc, ameriški družbi Viasat in EchoStar, pa imata vsaka po 2 x 15 MHz.
Družba SpaceX je septembra 2025 sklenila dogovor o nakupu frekvenc družbe EchoStar za približno 17 milijard dolarjev, licenca družbe EchoStar v pasu 2 GHz pa bi po navedbah Light Readinga prešla na SpaceX. Po predlogu Komisije bi morala družba SpaceX vseeno zaprositi za novo dovoljenje. Družba je načrt po poročanju časnika Financial Times že ostro kritizirala in opozorila, da bi lahko poslabšal povezljivost v Ukrajini, kjer je Starlink od začetka obsežne ruske invazije ključen za civilne in vojaške komunikacije.
Načrt je po pisanju časnika del širšega prizadevanja za tehnološko suverenost Evrope, s katerim želijo evropski odločevalci zaradi nepredvidljivosti predsednika Donalda Trumpa in tveganj, ki jih prinaša zanašanje na tuja podjetja pri kritični infrastrukturi, zmanjšati odvisnost od ameriške tehnologije. Komisija je pripravila tudi zakonodajni predlog Cloud and AI Development Act, ki ponudnikom občutljivih storitev v oblaku nalaga zahteve glede suverenosti. Puzder pravico Evrope do zaščite občutljivih vladnih podatkov priznava, nasprotuje pa zakonodaji, ki domačim podjetjem daje prednost na račun ameriških tekmecev: “Evropskih podjetij ne naredite bolj konkurenčnih tako, da ameriška podjetja naredite manj konkurenčna.”
Veleposlanik je glede na večmilijardne kazni ameriškim podjetjem podvomil, ali je izvajanje akta o digitalnih trgih, s katerim EU omejuje moč največjih tehnoloških podjetij, res namenjeno varstvu konkurence ali prej polnjenju evropskega proračuna. Bruselj in Washington bi se morala po njegovem mnenju namesto omejevanja ameriških podjetij povezati v tekmi s Kitajsko pri umetni inteligenci in kvantnem računalništvu. ZDA imajo po Puzderjevih besedah vse, kar potrebujejo za zmago, “vendar bi bilo veliko lažje, če bi z Evropo sodelovali, namesto da se z njo borimo”.
Komisija je za Financial Times navedla, da predlog spodbuja vstop na trg in večjo raznovrstnost evropskih dobaviteljev, a ostaja odprt za neevropske operaterje. Predsednik ameriške zvezne komisije za komunikacije (FCC) Brendan Carr je Evropo pred satelitsko suverenostjo, ki bi izključila neevropske ponudnike, posvaril že marca na sejmu Mobile World Congress v Barceloni in nakazal recipročne ukrepe, poroča Light Reading.
Predlog uredbe morata potrditi še Evropski parlament in Svet EU, licenci družb Viasat in EchoStar v pasu 2 GHz pa potečeta maja 2027.
